Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 01.04.2016
Naslov: Prosilec - Osnovna šola Narodnega heroja Rajka-Podružnična šola Dol pri Hrastniku
Številka: 090-56/2016
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrgel zahtevo s sklepom, ker v roku ni dopolnil svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Organ je prosilca pozval na dopolnitev po elektronski pošti. Zoper sklep o zavrženju se je prosilec pritožil. IP je ugotovil, da organ je organ sklep vročil nepravilno, hkrati pa organ tudi ni dokazal, da je prosilec zahtevo za dopolnitev dejansko prejel in kdaj jo je prejel. Od tega je namreč odvisen pričetek teka roka za dopolnitev, ki je bistven za zavrženje zahteve prosilca. Nepravilna vročitev je v konkretnem primeru pomenila bistveno kršitev pravil postoppka, zato je IP sklep odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-56/2016/4

Datum: 1. 4. 2016


Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 3. odstavek 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec) z dne 16. 3. 2016, zoper sklep Osnovne šole narodnega heroja Rajka, Log 19, 1430 Hrastnik (v nadaljevanju organ) št. 330/20165 z dne 7. 3. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 26. 1. 2015 se ugodi in se zadeva organu vrne v ponovno odločanje.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.



O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 16. 1. 2016, na organ naslovil tri elektronska sporočila, v katerih je zahteval več podatkov v zvezi z delovanjem organa. V zahtevi je navedel, da podatke zahteva v skladu z »Zakonom o informacijah javnega značaja«. Prosilec se je podpisal z imenom in priimkom in nazivom »občinski svetnik«.

 

Organ je z dopisom št. 247/2016 z dne 15. 2. 2016 prosilcu po navadni pošti posredoval odgovore v zvezi z njegovo zahtevo za dostop do informacij. Prosilec je nato dne 17. 2. 2016 vložil pritožbo zaradi molka organa, saj je menil, da organ njegove zahteve ni obravnaval v skladu z ZDIJZ. V pritožbi je navedel, da mu je organ v določenem delu zavrnil dostop iz razlogov, ker zahtevane informacije ne predstavljajo informacij javnega značaja in ker organ z nekaterimi informacijami ne razpolaga. Za določene posredovane informacije pa je prosilec štel, da so nepopolne. Ker torej prosilec ni prejel zahtevanih informacij, je želel, da organ izda odločbo, na katero bo imel prosilec možnost pritožbe. IP je po prejemu pritožbe zaradi molka organa organ pozval, naj v skladu z ZDIJZ in ZUP o njegovi zahtevi odločbi v roku petih dni.

 

Organ je nadalje z dopisom št. 271/2016 z dne 23. 2. 2016, prosilca v skladu z 18. členom ZDIJZ pozval na dopolnitev zahteve. Zahtevo za dopolnitev je organ prosilcu posredoval po elektronski pošti na prosilčev elektronski naslov (s katerega je prosilec vložil zahtevo). V zahtevi za dopolnitev je organ prosilcu postavil rok za odgovor pet dni. Ker se prosilec v postavljenem roku na zahtevo za dopolnitev ni odzval, mu je organ dne 7. 3. 2016, izdal sklep št. 330/20165, s katerim je zahtevo prosilca zavrgel. Sklep mu je organ vročil priporočeno s povratnico.

 

Zoper sklep je prosilec vložil pritožbo z dne 16. 3. 2016. V pritožbi je navedel, da ga je organ neutemeljeno pozval na dopolnitev njegove zahteve, in sicer, da se izjasni, v čigavem imenu vlaga zahtevo, saj organ prosilca pozna (v zvezi s tem je navedel več okoliščin, iz katerih izhaja, da je prosilec organu poznana oseba – predstavnik sveta staršev, član sveta zavoda OŠ NHR Hrastnik, starš otrok, ki to šolo obiskujejo). Prav tako navaja, da je bil sklep izdan prepozno. 

 

Pritožbo je organ skupaj s spisovno dokumentacijo odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 351/2016 z dne 17. 3. 2016.

 

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila posredovana dokumentacija nepopolna, zato je dne 23. 3. 2016 pozval organ, da jo dopolni. V tem dopisu je IP prosil tudi za dokaz o tem, na kakšen način je organ prosilcu posredoval zahtevo za dopolnitev vloge.

 

Po pooblaščeni odvetnici je dne 24. 3. 2016 organ IP posredoval pisni odgovor skupaj z manjkajočo spisovno dokumentacijo. V odgovoru je posredoval tudi zaslonski posnetek elektronskega sporočila, s katerim je organ od prosilca zahteval dopolnitev vloge (kot dokaz o načinu vročitve). V odgovoru je odvetnica organa še pojasnila, da organ zahteve za dopolnitev prosilcu ni vročil osebno v skladu s prvim odstavkom 87. člena ZUP, ker prosilec v svoji zahtevi ni navedel naslova za vročanje, hkrati pa prosilčeva vloga tudi ni izpolnjevala pogojev iz drugega odstavka 16. člena ZDIJZ. Po mnenju organa, ker prosilec v svoji zahtevi ni opredelil svojega fizičnega naslova za vročanje, pravilna vročitev v skladu z ZUP ni bila mogoča. V odgovoru je organ še pojasnil, da je mogoče iz pritožbe sklepati, da je prosilec zahtevo za dopolnitev zahteve dejansko prejel, kar sanira nepravilno vročanje. Na to je po navedbah organa mogoče sklepati iz dejstva, da prosilec v pritožbi zoper sklep ne zatrjuje, da poziva za dopolnitev vloge ne bi prejel.

 

Pooblaščenka organa je dne 23. 3. 2016 na IP poklicala tudi po telefonu. V pogovoru je pojasnila, da je prosilec znan organu. Prav tako je pojasnila, da organ nima dokaza, iz katerega bi izhajalo, kdaj je prosilec prejel zahtevo za dopolnitev.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.  

 

  1. Glede pritožbenih navedb

 

V pritožbi je prosilec zatrjeval, da organ prosilca pozna in ga zato neupravičeno poziva na dopolnitev in naj se izjasni, v čigavem svojstvu je zahteval podatke. IP ugotavlja, da se je v elektronskih sporočilih, ki predstavljajo v konkretnem primeru zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, prosilec podpisal s svojim imenom in priimkom in nazivom »občinski svetnik«. V skladu s prvim odstavkom 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam. Na podlagi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Iz navedenih določb torej izhaja, da mora organ za odločanje vedeti, kdo je vlagatelj zahteve. IP ob tem ugotavlja, da iz zahteve prosilca ni jasno izhajalo, ali zahtevo vlaga kot fizična oseba ali kot občinski svetnik ali predstavnik občinskega sveta.

 

V skladu s prvim odstavkom 18. člena ZDIJZ, če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, mora organ pozvati prosilca, da v roku, ki ga določi organ, zahtevo dopolni. Ker je torej v skladu z zgoraj navedenim organ za odločanje potreboval podatek o tem, v čigavem svojstvu prosilec vlaga zahtevo, je IP ugotovil, da trditev prosilca, da organ podatka ne potrebuje, ni utemeljena.

 

  1. Presoja spoštovanja pravil postopka po uradni dolžnosti

 

V skladu s prvim odstavkom 87. člena ZUP se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 86. členom tega zakona. Drugi dokumenti se vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve.

 

V konkretnem primeru je organ prosilca pozval na dopolnitev vloge po elektronski pošti, v katerem mu je določil rok pet dni za dopolnitev. Pri pozivu za dopolnitev, organ ni predložil dokaza, da bi vročitev izpeljal v skladu s 86. členom ZUP, ki določa pogoje elektronskega vročanja. Organ je torej prosilcu dokument vročal v nasprotju z določbo prvega odstavka 87. člena ZUP, torej nepravilno.

 

V odgovoru z dne 23. 3. 2016 je pooblaščenka organa pojasnila, da je bila vročitev opravljena po elektronski poti, ker prosilec v zahtevi ni navedel drugega naslova, niti je ni vložil v skladu z drugim odstavkom 16. člena ZDIJZ. Zatrjevala je tudi, da bi dejanska vročitev morala sanirati procesno nepravilnost, kar naj bi izhajalo iz pritožbe prosilca (zatrjuje, da je prosilec dokument dejansko prejel, ker se v pritožbi ni skliceval na to, da dokumenta ni prejel). Prav tako pa je v telefonskem pogovoru pooblaščenka organa potrdila, da organ nima drugega dokaza, ki bi izkazoval, da je prosilec elektronsko sporočilo dejansko prejel in kdaj naj bi ga prejel.

 

IP ugotavlja, da bi dejanska vročitev, kot navaja pooblaščenka organa, lahko sanirala nepravilnost pri vročanju. Postopkovne nezakonitosti lahko v skladu z 251. členom ZUP privedejo do odprave odločbe le, če so bistvene. Za bistvene kršitve pa gre takrat, ko bi nezakonitosti lahko privedle do drugačne končne odločitve v zadevi oziroma vselej, ko gre za situacijo iz drugega odstavka 237. člena ZUP. IP ugotavlja, da so pravila o vročanju ne spadajo med taksativno naštete kršitve iz drugega odstavka 237. člena ZUP, zato je treba bistvenost kršitve ugotavljati v vsakem konkretnem primeru. Pravila o vročanju po ZUP so po mnenju IP namenjena izključno odpravljanju nejasnosti glede vprašanja, kdaj prične teči rok za posamezna dejanja v postopku. Od dejanske vročitve se namreč šteje tudi rok za dopolnitev zahteve, ki prosilcu daje možnost, da svojo zahtevo dopolni. Vendar pa IP ugotavlja, da organ ni uspel dokazati, da bi prosilec dokument dejansko prejel in kdaj naj bi ga prejel. Slednje izhaja tudi iz ustne potrditve, ki jo je podala pooblaščenka organa po telefonu. Iz navedenega razloga je nastopila procesna kršitev, ki je bila po oceni IP v konkretnem primeru bistvena.

 

Po mnenju IP ob tem ni mogoče slediti navedbe organa, da naslova prosilca ni poznal, ker ga prosilec ni navedel v zahtevi. V zahtevi se je prosilec podpisal z imenom, priimkom in nazivom »občinski svetnik« in ker organ prosilca pozna, ni bilo dvoma, za katero osebo gre. Prosilec je namreč organu znana oseba, pri čemer organ razpolaga tudi s podatkom o njegovem naslovu. Slednje izhaja tako iz navedb prosilca, kot tudi iz dejstva, da mu je organ po prejemu zahteve (pred izdajo poziva na dopolnitev vloge), na njegov fizični naslov poslal odgovore v zvezi z zahtevo z dopisom št. 247/2016 z dne 15. 2. 2016. IP posledično ugotavlja, da dejstvo, da prosilec v zahtevi ni opredelil svojega fizičnega naslova, v konkretnem primeru ne more opravičiti nepravilne vročitve zahteve za dopolnitev vloge po elektronski pošti.

 

Iz zgoraj navedenih razlogov je bilo treba sklep o zavrženju odpraviti. Ker bo moral v konkretnem primeru organ izpeljati tudi postopek za posredovanje informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ, IP meni, da je bolj ekonomično, če organ sam ponovno pozove prosilca na dopolnitev zahteve in mu ta poziv pravilno vroči na njegov naslov za osebno vročanje. IP je tako na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP zadevo vrnil v ponovno odločanje organu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

  1. Sklepno

 

Pri ponovnem odločanju bo moral organ ponovno pozvati prosilca na dopolnitev vloge v skladu s 17. členom ZDIJZ. Organ bo moral pri tem predvsem ugotoviti, v čigavem imenu prosilec zahteva podatke (kot fizična oseba ali kot občinski svetnik). Ob tem IP posebej opozarja na določbo, da mora prosilec v zahtevi opredeliti tudi, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Slednje namreč iz zahteve prosilca ne izhaja.


V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo in 14/15 – ZUUJFO; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 


Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodil:           

Anže Novak, univ. dipl. prav.,

asistent svetovalca

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka