Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 26.04.2019
Naslov: prosilec - Osnovna šola Mirana Jarca Črnomelj
Številka: 090-65/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Predmet pritožbenega postopka je bilo vprašanje ali organ z dokumenti razpolaga, ali je glede dokumentov, za katere je ugotovil, da jih ima in je prosilcu omogočil dostop, prekril preveč podatkov in ali je bil način seznanitve prosilca s podatki pravilen. IP je ugotovil, je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je ugotovil, da organ z določenimi dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca razpolaga in je organu naložil, da prosilcu omogoči delni dostop. Prosilec je bil uspešen tudi v delu, ko je izpodbijal način seznanitve. V delu, v katerem pa je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo in da organ z delnim dostopom ni prekril preveč podatkov, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-65/2019/2

Datum: 26. 4. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …..(v nadaljevanju prosilec), z dne 1. 3. 2018, zoper odločbo Osnovne šole Mirana Jarca Črnomelj, Ulica Otona Župančiča 8, 8340 Črnomelj, (v nadaljevanju organ), z dne 26. 2. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 1. 3. 2019 se delno ugodi in se odločba Osnovne šole Mirana Jarca Črnomelj, št. 090-1/2019 - KB z dne 26. 2. 2019:

- spremeni v 1. točki izreka, tako, da se namesto besede »posreduje« navede »v elektronski obliki posreduje na njegov elektronski naslov ……«,

- v 2. točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu na njegov elektronski naslov …… naslednje dokumente, v katerih se prekrijejo:

  • v elektronskih sporočilih z dne 21. 8. 2018 ob 13:24 in 13:41 uri, z dne 1. 9. 2018 ob 10:19 uri, z dne 3. 9. 2018 ob 7:17 uri, z dne 13. 6. 2018 ob 9:01, z dne 21. 1. 2019 ob 08:22 elektronski naslovi,
  • z dne 24. 8. 2018 ob 13:36 elektronski naslovi in ime ter priimek za besedilom »1 uro«, z dne 1. 9. 2018 ob 10:05, pri čemer se prekrije elektronske naslove in ime in priimek v prvi vrstici sporočila,
  • v elektronskem sporočilu z dne 13. 6. 2018 ob 10:11 elektronski naslovi razen elektronskega naslova »kabinet.zupanje@crnomelj.si«,
  • v elektronskem sporočilu z dne 21. 8. 2018 ob 10:52 in ob 11:10, z dne 23. 8. ob 10:39 ter z dne 31. 8. 2018 ob 08:16 elektronski naslovi, razen »druzbene.dejavnosti@crnomelj.si« in »zupanja@crnomelj.si«,
  • v dokumentu št. 013-1/2019-2izr/zapisnik z dne 31. 1. 2019 osebno ime posameznika, ki ni v Svetu staršev, v 24. vrstici druge strani,
  • v dokumentu »Zapisnik 7. seje sveta šole, ki je bil v četrtek, 27. 9. 2018, ob 18. uri v zbornici šole« celotno besedilo v 29. vrstici.
  1. V preostalem delu se pritožba zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je dne 16. 1. 2019 na organ na podlagi ZDIJZ naslovil zahtevo, da mu na njegov elektronski naslov posreduje celotno dokumentacijo, ki jo je organ izdelal ali prejel v zvezi z zagotavljanjem ustrezne dodatne strokovne pomoči učencem z odločbami za dodatno strokovno pomoč socialnega pedagoga v šolskem letu 2018/2019, tj. korespondenco v zvezi s pridobitvijo pomoči, odločbe, vloge za spremembo, zapisnike, obvestila oz. seznanitve zakonitih zastopnikov, KUOPP, ZRSS ter dokumentacijo Strokovne komisije na šoli v zvezi s tem.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil v izpodbijani odločbi, in sicer je njegovi zahtevi delno ugodil tako, da mu je posredoval odločbe Zavoda RS za šolstvo, št. 6901-5398/2018-13 z dne 3. 1. 2019, št. 6901-5398/2018-13 z dne 3. 1. 2019, št. 6901-4967/2017-13 z dne 30. 11. 2017, št. 6901-2193/2016-27 z dne 27. 10. 2017 in št. 6901-7049/2016-23 z dne 18. 9. 2018, z njimi povezane sklepe o imenovanju strokovne komisije za pripravo in spremljanje izvajanja individualiziranega programa z dne 7. 1. 2019, z dne 24 .8. 2018 (tri), z dne 1. 10. 2018 (dva), in individualizirane programe za delo z učenci s posebnimi potrebami šolsko leto 2018/19 z dne 27. 9. 2018 (dva), z dne 1. 10. 2018 in z dne 26. 9. 2018. Organ je v obrazložitvi svoje odločitve pojasnil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke in podatke posebne vrste, za razkritje obojih v zakonu ni podlage, soglasje za njihovo razkritje pa ni bilo podano, zato je prosilcu v dokumentih omogočen delen dostop. Zahtevo za dokumente, ki se nanašajo na korespondenco v zvezi s pridobitvijo pomoči, vloge, vloge za spremembo, zapisnike, obvestila oz. seznanitve zakonitih zastopnikov, Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (KUOPP), Zavoda Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) ter dokumentacijo Strokovne komisije na šoli v zvezi s tem, je organ zavrnil, saj z dokumenti ne razpolaga. Organ ni sledil zahtevi prosilca glede načina seznanitve, ampak mu je dokumente in izpodbijano odločbo poslal po pošti na podlagi določb ZUP (83., 86. in 89. člen).

 

Prosilec je dne 1. 3. 2019 pri IP vložil dve pritožbi, ki sta bili posredovani organu. Prosilec navaja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj ni mogoče ugotoviti, kaj vse organ še prikriva. Meni, da je celotna odločba v delu zavrnitve napisana samo pavšalno in se organ do posameznega dokumenta ni opredelil. Iz navedenega prosilec sklepa, da je bil delni dostop neustrezen, pavšalen in neutemeljen. Tudi če je organ upravičeno zavrnil določen dokument, ga mora navesti in se o njem opredeliti. Iz druge pritožbe, v kateri navaja, da o njegovem zahtevku sploh ni bilo odločeno, izhaja očitek organu, da ni odločil o elektronskih dopisih med organom in ZRSŠ, kot npr. elektronsko sporočilo z dne 21. 9. 2018 ob 13:41 uri. Prav tako organ odločbe ni pravilno izvršil, saj mu je ni dostavil v elektronski obliki na njegov elektronski naslov.

 

Pritožbo prosilca je organ dne 13. 3. 2019 in dopolnjeno dne 15. 3. 2019, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi prvega odstavka 245. člena ZUP, posredoval v odločanje IP. Pri tem je navedel, da z dokumentom z dne 21. 9. 2018 ne razpolaga, da pa odstopu pritožbe prilaga elektronsko pošto z dne 21. 8. 2018. Dne 15. 3. 2019 je organ IP poslal določeno drugo elektronsko pošto, za katero je menil, da ustreza zahtevi prosilca.

 

IP je pri organu, z dopisom št. 090-65/2019/3 z dne 22. 3. 2019, opravil dodatno poizvedbo glede razpolaganja z dokumentacijo, za katero je organ v izpodbijani odločbi ugotovil, da z njo ne razpolaga in za določena dodatna pojasnila. Organ je z dopisom št. 090-14/2019-odgovor z dne 28. 3. 2019, ki ga je IP prejel 1. 4. 2019, podal pisni odgovor in predložil določeno dokumentacijo. Iz odgovora organa izhaja pojasnilo glede rokovanja z dokumentacijo in dodatna pojasnila, zakaj z določenimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Dodatne dokumente je organ posredoval še 24. 4. 2019, z dopisom št. 061-1/2016-21.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo konkretnega primera, želi na tem mestu poudariti, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti poslovanja organa in pravilnosti izvajanja programov, itd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se informacija nahaja v materializirani obliki. Če so navedeni pogoji izpolnjeni, je organ pri postopanju in odločanju po ZDIJZ dolžan v nadaljevanju presojati, ali so dokumenti, ki predstavljajo informacije javnega značaja, javno dostopni (v celoti ali delno), in se konkretno opredeliti do vsakega posameznega dokumenta.

 

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, sporno pa je, ali v delu, v katerem je z odločbo zavrnil dostop, z dokumenti razpolaga, ter ali je glede dokumentov, za katere je ugotovil, da jih ima in je prosilcu omogočil dostop, prekril preveč podatkov in ali je bil način seznanitve prosilca s podatki pravilen.

 

1. 1. Glede dokumentacije, za katero je organ odločil, da se prosilcu omogoči delni dostop

 

Pritožnik je glede dokumentov, za katere mu je bil omogočen delni dostop, navedel, da je bila izpodbijana odločitev v tem delu premalo obrazložena, saj se organ ni opredelil do vsakega posameznega dokumenta ter da meni, da je bil delni dostop izveden v prevelikem obsegu, torej da je organ prekril preveč podatkov.

 

IP ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo odločil, da se prosilcu omogoči delni dostop na način, da se prekrijejo osebni podatki, pri tem se je skliceval na tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V izreku je za vsak posamezen sklop dokumentov navedel, kateri podatki to so, in sicer ime, priimek, rojstni podatki, naslov prebivališča učencev, ki obiskujejo Osnovno Šolo Mirana Jarca v Črnomlju, ime in priimek ter stalno prebivališče staršev. Prav tako je navedel, da se ne omogoči dostopa do podatkov posebne vrste, kot so podatek o zdravstvenem stanju učencev, ki jim je bila z odločbami dodeljena učna pomoč in podatki o zdravstvenih ustanovah, v katerih so bili obravnavani. Organ res ni navedel za vsak prekrit podatek, v katero od navedenih kategorij osebnih podatkov sodi, vendar je izrek in obrazložitev IP omogočila, da je preveril pritožbene navedbe v tem delu, ko je pritožnik pavšalno zatrjeval, da je bilo prekritih preveč podatkov. IP pri tem ugotavlja, da je organ prosilcu omogočil dostop v zadostni meri in se pri tem pravilno skliceval na varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

 

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), ki bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka, v členu 4, pododstavek določa, da pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

 

Kot je navedel organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe zakonske podlage za razkritje osebnih podatkov, ki jih je navedel v prvi točki izreka izpodbijane odločbe ni najti. Organ se je pravilno skliceval na 94. člen Zakona o osnovni šoli, ki mu daje podlago za pridobivanje, vodenje in obdelavo navedenih podatkov, ne pa tudi za razkritje teh podatkov tretjim osebam, brez soglasja staršev učencev.

 

1.2. Glede načina seznanitve

 

Pritožba izpodbija odločitev organa tudi v delu, v katerem je odločeno o načinu dostopa do zahtevanih dokumentov. Iz zahteve izhaja, da je prosilec zahteval, da mu organ dostop omogoči na način, da mu pošlje dokumente elektronsko na elektronski naslov, v izpodbijani odločbi pa je organ odločil, da se prosilcu pošljejo dokumenti po navadni pošti. Iz odredbe za vročitev in na IP posredovanih dokumentov ter iz pritožbenih navedb pa izhaja, da je organ prosilcu omogočil dostop do fotokopije dokumentov. Svojo odločitev je utemeljil s tem, da v primeru, da bi vročil izpodbijano odločbo na elektronski naslov, ne bi mogel ugotoviti, kdaj mu je bila odločitev dejansko vročena in tako ne bi mogel ugotoviti, od kdaj teče rok za pritožbo. ZDIJZ med obveznimi sestavinami zahteve v 17. členu določa, da mora prosilec navesti na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije, med drugim je naveden elektronski zapis. V 27. členu pa ZDIJZ med drugim določa, da ima prosilec pravico do pritožbe, če ne dobi informacije v zahtevani obliki. IP glede na navedene določbe ZDIJZ ugotavlja, da je predmet pritožbene presoje tudi način seznanitve in ugotavlja, da je v tem delu pritožba utemeljena. Drži navedba organa, da pravočasnost odločbe lahko preveri le v primeru, da ugotovi čas vročitve, česar posredovanje na elektroniki naslov, ki ga je podal prosilec v obravnavanem primeru, ne omogoča. Vendar gre v primeru načina vročitve izpodbijane odločbe (saj je le vročitev slednje relevantna za tek pritožbenega roka) in načina seznanitve z zahtevanimi dokumenti za dve različni stvari. Namreč organ v obravnavanem primeru odločbo prosilcu lahko pravilno vroči le na podlagi določb ZUP, z zahtevanimi dokumenti pa prosilca lahko seznani v elektronski obliki po navadni pošti (na ustreznem mediju) ali po elektronski poti. Ker je organ kot edino oviro za posredovanje dokumentov navedel ugotovitev začetka teka pritožbenega postopka (in ne morda ovire tehnične narave zaradi obsega elektronske pošiljke, ipd.), je IP odločil, da je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop v elektronski obliki na njegov elektronski naslov, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

2. 1. Glede dokumentov, do katerih je IP v pritožbenem postopku odločil, da mora organ prosilcu omogočiti dostop

 

Po vloženi pritožbi je organ skupaj s pritožbo dne 13. 3., dne 15. 3. 2019 in dne 1. 4. 2019 IP poslal določene druge dokumente. Pojasnil je, da dokumentov prej ni posredoval prosilcu, saj ni ocenil, da ustrezajo predmetu zahteve. Po posredovanju je IP preveril vsebino posredovanih dokumentov in ugotovil, da elektronska sporočila z dne 21. 8. 2018, z dne 24. 8. 2018, z dne 1. 9. 2018, z dne 1. 9. 2018, z dne 3. 9. 2018 z dne 13. 6. 2018, z dne 21. 1. 2019 ter z dne 31. 8. 2018, zapisnika z dne 31. 1. 2019 in z dne 27. 9. 2018 ter zaznamki srečanj z dne 27. 2. 2019, 27. 9. 2018 in 2. 10. 2018, ustrezajo zahtevi prosilca. Namreč dokumenti obravnavajo problematiko dodatne strokovne pomoči učencem z odločbami za dodatno strokovno pomoč socialnega pedagoga v šolskem letu 2018/2019 in zajemajo korespondenco oziroma zapisnike v zvezi s pridobitvijo pomoči ter zaznamke srečanj staršev.

 

IP je vpogledal v navedene dokumente in ugotovil, da ti vsebujejo določene osebne podatke, in sicer imena in priimke (nekdanjih) članov Sveta staršev in članov Sveta organa, zaposlenih pri organu, zaposlenih v organih lokalne skupnosti, zaposlenih javnih uslužbencev ter določene druge osebne podatke.

 

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

Sestavo sveta zavoda, kot organa zavoda, ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZOFVI). Ta v prvem odstavku 46. člena določa, da svet javne šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev. Konkretno zakonsko podlago za dopustno obdelavo (posredovanje) osebnih podatkov članov sveta zavoda predstavlja tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, v skladu s katerim ne gre za varovane osebne podatke, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP pojasnjuje, da posamezniki, ki so člani sveta zavoda, v organu ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč delujejo v imenu in za račun organa (sveta zavoda), kot posamezniki torej opravljajo javno funkcijo tega organa.

 

Upoštevaje zgoraj navedeno IP meni, da imena in priimki članov sveta zavoda ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj so ti podatki povezani z opravljanjem javne funkcije (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Enako velja za imena in priimke zaposlenih v javnem zavodu (podatki o porabi javnih sredstev ali podatki povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca) in drugih javnih uslužbencev. Slednje pa nikakor ne velja tudi za preostale osebne podatke in druge vrste varovanih podatkov, ki jih vsebujejo zapisniki (npr. osebni podatki tretjih oseb (oseb, ki niso več člani sveta) in osebni podatki, ki niso v zvezi z opravljanjem te funkcije) in so navedeni v prvi točki izreka te odločbe. Ker IP ni našel pravne podlage za njihovo razkritje, je odločil, da jih je organ ob posredovanju dokumentov prosilcu dolžan prekriti.

 

2. 2. Glede zavrnilnega dela odločbe

 

Zahtevo za dokumente, ki se nanašajo na korespondenco v zvezi s pridobitvijo pomoči, vloge, vloge za spremembo, zapisnike, obvestila oz. seznanitve zakonitih zastopnikov, KUOPP, ZRSŠ ter dokumentacijo Strokovne komisije na šoli v zvezi s tem je organ v izpodbijani odločbi zavrnil, ker z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi, ne razpolaga. Tekom pritožbenega postopka je organ določene dokumente identificiral (zapisniki in elektronska sporočila) in o njih je IP odločil v prvi točki izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP sledil navedbam organa iz izpodbijane odločbe in njegovega pojasnila, iz katerih izhaja, da z dokumenti ne razpolaga.

 

Organ je pojasnil, da s korespondenco v zvezi s pridobitvijo učne pomoči ne razpolaga, saj se za učno pomoč ne dogovarja organ, ampak zakoniti zastopniki sami. Zakoniti zastopniki so tisti, ki vložijo ustrezno vlogo za dodelitev učne pomoči in tudi morebitno zahtevo za spremembo, o odobreni učni pomoči nato ZRSŠ izda odločbo, ki jo vroči zakonitim zastopnikom učencev in organu. Organ Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (KUOPP) o dodeljeni učni pomoči ne obvešča, saj je KUOPP tista, ki izdela mnenje in se na podlagi njenega mnenja ZRSŠ odloči o dodelitvi ali zavrnitvi učne pomoči. S Komisijo za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (KUOPP) pri ZRSŠ in z ZRSŠ komunicira samo pedagoginja ….. Ta svojo poslano pošto v fizični obliki beleži v programu Lopolis, modul Pošta in v delovodniku. Šola prejeto in poslano pošto beleži v delovodnik. Pošto, ki se nanaša na dodatno strokovno pomoč, tajnica posreduje pedagoginji …. S tem v zvezi je bila prosilcu že posredovana dokumentacija iz arhiva pedagoginje na podlagi izpodbijane odločbe. Elektronska pošta se ne beleži posebej, z izpodbijano odločbo pa je organi ni posredoval, ker je presodil, da se zahteva prosilca ne nanaša nanjo. Dostop do elektronske pošte, ki se je nanašala na zahtevo prosilca, je na podlagi te odločbe naložil IP v 1. točki izreka te odločbe.

 

Glede poteka dela strokovnih komisij na šoli za pripravo in sprejemanje izvajanja individualiziranega programa obstajajo zaznamki, v katerih je zabeleženo, kdaj je bilo srečanje, kdo je bil prisoten, kakšna pomoč je bila oziroma bo nudena otroku, kdaj se bo izvajala, kako in kdo jo bo izvajal. Na srečanju so prisotni starši, ki podpišejo individualni program dela. Ker iz navedenega pojasnila organa ni jasno izhajalo, ali navedeni zaznamki ustrezajo zahtevanim dokumentom, je IP organ pozval, da mu jih posreduje. Organ je v pritožbenem postopku poslal 4 zaznamke srečanj staršev, specialne pedagoginje, razrednikov učencev z dodatno strokovno pomočjo in pedagoginje. Ker iz navedenih dokumentov izhajajo zaznamki pogovora s starši in ne gre za dokumentacijo Strokovne komisije na šoli v zvezi z izvajanjem učne pomoči, je IP pritrdil odločitvi organa, da navedeni dokumenti ne ustrezajo zahtevi prosilca.

 

O delu strokovnih komisij je organ še navedel, da se evalvacija in strokovni zapis o izvedeni pomoči napiše v sklepnem delu, ko je obdobje nudenja pomoči zaključeno. Za kar pa je organ pojasnil, da v trenutku odločanja o prošnji prosilca, ne obstaja nobena dokumentacija strokovne komisije pri organu, saj strokovna komisija poročilo o izvajanju učne pomoči napiše in odda na koncu obdobja, za katero je bila odobrena učna pomoč. Glede pripravljenih individualnih programov pomoči pa je bil dostop prosilcu z izpodbijano odločbo omogočen.

 

Ker je bilo v pritožbenem postopku ugotovljeno, da organ z določeno dokumentacijo razpolaga, mu je bilo naloženo, da dostop do nje v ustrezni obliki prosilcu omogoči. V preostalem delu pa je bilo ugotovljeno, da z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga. Ob tem IP pojasnjuje, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec sicer v pritožbi navaja, da bi organ z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati, pri čemer pa IP dodaja, da zgolj pavšalno navajanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. V delu, ko je prosilec svoje navedbe podkrepil s konkretnim sklicevanjem na dokumente, pa se je organ do njih opredelil. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). 

 

IP je zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato je na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan posredovati dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem pa je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, je pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, v tem delu zavrnil, kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Stroški postopka

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka