Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 20.01.2017
Naslov: Prosilec - Osnovna šola Majšperk
Številka: 090-2/2017
Kategorija: Kršitev postopka, Okoljski podatki
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval kopije vseh zapisnikov sej Sveta zavoda organa od leta 2008 dalje in vse zvočne posnetke navedenih sej. Organ je prosilcu posredoval zapisnike vseh sej sveta zavoda, zahtevo pa je zavrnil v delu, ki se nanaša na zvočne posnetke sej. Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil, saj poleg zapisnikov ni prejel prilog zapisnikov, ki so sestavni del zapisnikov. Pritožil se je tudi v delu, ki se nanaša na zvočne posnetke sej. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ o prilogah zapisnikov sploh ni odločal, zato odločbe v tem delu ni bilo mogoče preizkusiti. IP je pritožbi prosilca v tem delu ugodil, odločbo delno odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. IP je pritožbo prosilca, ki se nanaša na zvočne posnetke zavrnil, saj organ nima zakonske podlage, za razkritje posameznikovega glasu, ki izhaja iz zvočnih posnetkov. Glas namreč vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njimi natančno in nedvoumno določiti. Posamezniki, ki so se udeležili javne seje, na podlagi Poslovnika organa namreč niso mogli pričakovati, da bodo njihovi osebni podatki razkriti širši javnosti oz. prosilcem po ZDIJZ, zato določb Poslovnika, ki ureja snemanje javnih sej, ni mogoče razumeti kot zadostne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov za namen dostopa do informacij javnega značaja.

ODLOČBA:

 

Številka: 090-2/2017/5

Datum: 20. 1. 2017


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP). tretjega odstavka 248. člena in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 21. 12. 2016, zoper odločbo Osnovne šole Majšperk, Majšperk 32 B, 2322 Majšperk (v nadaljevanju organ), št. 130/1292-2016 z dne 15. 12. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.         Pritožbi prosilca se v delu, ki se nanaša na priloge zapisnikov sej Sveta zavoda organa, ugodi. Odločba št. 130/1292-2016 z dne 15. 12. 2016 se v tem delu odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.

 

2.         Pritožba prosilca zoper odločbo Osnovne šole Majšperk, št. 130/1292-2016 z dne 15. 12. 2016, se v delu, ki se nanaša na pridobitev zvočnih posnetkov vseh sej
Sveta zavoda organa, zavrne.

 

3.         Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.

 

4.         V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 17. 11. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želel prejeti:

(1) vse zapisnike sej Sveta zavoda organa od leta 2008 dalje v obliki fotokopij in

(2) zvočne posnetke vseh sej v obliki elektronskega zapisa na zgoščenki DVD-R.

 

Organ je prosilcu z dopisom št. 130/1293-2016 z dne 16. 12. 2016 posredoval fotokopije zapisnikov sej Sveta zavoda od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2014.

 

Organ je izdal tudi odločbo št. 130/1292-2016 z dne 15. 12. 2016, s katero je zahtevi prosilca ugodil na način, da mu je posredoval fotokopije zapisnikov sej Sveta zavoda od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2014, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Za zapisnike od 1. 1. 2015 dalje, je prosilca napotil na spletno stran, kjer so ti objavljeni. Organ je zahtevo za zvočne posnetke sej Sveta zavoda, zavrnil. Organ je v obrazložitvi pojasnil, da 44. člen Poslovnika Sveta zavoda dovoljuje poslušanje zvočnih posnetkov, ob predhodni odobritvi predsedujočega na seji, le v uradnih prostorih zavoda, v navzočnosti poslovne sekretarke zavoda ali drugega strokovnega delavca, ki ga določi predsednik sveta zavoda, in sicer članom sveta zavoda in drugim udeležencem javne seje.

 

Prosilec se je zoper odločbo organa dne 21. 12. 2016 pritožil in navedel, da je lahko razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja obstoj morebitne izjeme, ki jih določa ZDIJZ, iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa izhaja, da se organ v zvezi z zavrnitvijo zvočnih posnetkov sklicuje na Poslovnik Sveta zavoda, ki pa ga ni mogoče aplicirati na nobeno od izjem iz 6. člena ZDIJZ. Glede posredovanja fotokopij zapisnikov sej Sveta zavoda je prosilec navedel, da mu organ ni posredoval prilog zapisnikov, ki se štejejo kot del zapisnika in so zato posamezni zapisniki nepopolni. Glede posredovanega napotila na spletno stran prosilec prav tako pojasnjuje, da na spletu ni objavljenih prilog k zapisnikom, ki so del zapisnika.

Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom št. 1/10-2017 z dne 4. 1. 2017 odstopil v reševanje IP.

 

Ker organ odstopu pritožbe ni priložil dokumentov, ki so bili predmet zahteve prosilca, je IP z dopisom št. 090-2/2017/2 z dne 9. 1. 2017 organ pozval, da IP posreduje tudi zahtevane informacije in podatek o tem, konkretno katere dokumente je organ prosilcu posredoval, saj iz odločbe in dopisov to ni izhajalo.

 

Organ je z dopisoma št. 3/30-2017 z dne 17. 1. 2017 in 5/43-2017 z dne 19. 1. 2017 IP posredoval zahtevane dokumente.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da so predmet pritožbenega postopka priloge zapisnikov sej sveta zavoda organa od leta 2008 do dneva izdaje odločbe organa, kot tudi zvočni posnetki vseh teh sej. Prosilec odločitve organa v delu, ki se nanaša na zapisnike sej (razen prilog), ne izpodbija, zato IP o tem delu ni odločal.

 

Glede zahteve za pridobitev prilog zapisnikov sej sveta zavoda organa

 

Organ je zahtevi prosilke za posredovanje kopij vseh zapisnikov sej sveta zavoda organa od leta 2008 delno ugodil in ji je posredoval fotokopije vseh zapisnikov do leta 2014 s prekritimi varovanimi osebnimi podatki, oz. jo je napotil na spletno stran, na kateri so objavljeni zapisniki od leta 2015 dalje.

 

Po proučitvi vsebine izpodbijane odločbe in pritožbenih navedb prosilca je IP ugotovil, da organ ni odločil o celotni zahtevi prosilca, temveč le o zapisnikih brez prilog zapisnikov, ki so sestavni del zapisnika. Iz zahteve prosilca ne izhaja, da prilog zapisnikov ne želi, organ pa v odločbi ni pojasnil, zakaj mu zapisnikov ni posredoval. Iz pridobljenih pojasnil v pritožbenem postopku je IP ugotovil, da obstaja 28 prilog k različnim zapisnikom sej sveta zavoda. Glede na dejstvo, da so priloge k zapisnikom sestavni del zapisnika, organ pa se o prilogah sploh ni izrekel, je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje.

 

ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. IP je v izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku odločanja na prvi stopnji organ nepopolno oz. zmotno ugotovil dejstva, zato je bilo treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v prejšnjih odstavkih obrazložitve te odločbe, izpodbijano odločbo delno odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so sestavni del poslovanja organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo in ustreznim poznavanjem zadeve. Prvostopenjski organ je zato tisti, ki bo najlažje ugotovil, v katerem delu predstavljajo zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, v katerem delu gre za izjeme od prosto dostopne informacije javnega značaja in v katerem delu je bilo o zahtevi prosilca že odločeno v okviru drugih zahtev po ZDIJZ (iz pojasnil organa namreč izhaja, da je po izdaji odločbe, tri priloge zapisnikov, prosilcu že posredoval).

 

V ponovljenem postopku je organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilec zahteval v tem delu, so predmet njegove presoje, nato pa se mora konkretno opredeliti do vsakega posameznega dokumenta (torej pojasniti, ali je, glede vsakega posameznega dokumenta, podana kakšna izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja in katera izjema je podana pri posameznem dokumentu (npr. osebni podatki, notranje delovanje organa, ipd.)). Prav tako se mora organ, glede vsakega posameznega dokumenta, v katerem bo podana izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja, opredeliti glede možnosti uporabe delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ.

 

V skladu z zgoraj navedenim, je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na priloge zapiskov sej sveta zavoda organa utemeljena in je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka (7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi prosilca v tem delu ugodil, in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo v tem delu odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe.

                   

Glede zahteve za pridobitev zvočnih posnetkov sej sveta zavoda organa

 

V delu, v katerem so predmet tega pritožbenega postopka zvočni posnetki sej sveta zavoda organa, se je IP ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, oz. ali je podana katera od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je namreč v izpodbijani odločbi skliceval na Poslovnik Sveta zavoda, kar pa ni zakonski pogoj za zavrnitev dostopa do dokumenta na podlagi ZDIJZ.

 

ZDIJZ v zvezi z izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena napoti na uporabo določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov je tudi za namene ZDIJZ dopustna le v skladu z ureditvijo varstva osebnih podatkov po ZVOP-1, ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko, neposredno ali posredno, identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

 

Ker razkritje osebnih podatkov, kamor glede na zgoraj ugotovljeno spadajo tudi zahtevani posnetki, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev.

 

IP ugotavlja, da zvočni posnetki, poleg osnovnih osebnih podatkov posameznikov (ime in priimek, funkcija in delovno mesto) praviloma vsebujejo tudi druge osebne podatke, in sicer:

- glasovne značilnosti prisotnih na seji - barva, ton, glasnost, glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvoka itd. Glas je biometričen podatek in za vsakega posameznika edinstven, kar pomeni, da služi kot identifikator.

- jezikovne in druge govorne značilnosti – hitrost govora, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje, ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezični vložki ter jezik nasploh;

- druge spremljajoče osebnostne značilnosti prisotnih na seji - govorčeva osebnost, vedenjske značilnosti, odnos do slušateljev, odnos do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (udeleženec seje in/ali govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv ipd.).

 

Posameznikov glas namreč vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njimi natančno in nedvoumno določiti.

 

Ker ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, je treba za ugotovitev, ali lahko v konkretnem primeru razkritje posnetkov privede do neupravičenega posega v zasebnost oseb, ki so na posnetkih, upoštevati tudi sodno prakso s tega področja. Ustavno sodišče RS je glede pravice na glasu že večkrat odločalo, pri čemer je v zadevi opr. št. Up-472/02 navedlo: »da je sodišče že sprejelo stališče, da je človekova zasebnost, katere nedotakljivost zagotavlja 35. člen Ustave RS, v območju človekovega bivanja bolj ali manj sklenjena celota njegovih ravnanj in ukvarjanj, občutij in razmerij, za katero je značilno in konstitutivno, da si jo človek oblikuje in vzdržuje sam ali sam z najbližjimi, s katerimi je v intimni skupnosti, na primer z življenjskim partnerjem, in da v njej biva z občutkom varnosti pred vdorom javnosti ali kogarkoli nezaželenega (odločba št. Up-32/94 z dne 13. 4. 1995, OdlUS IV, 38). Običajen in bistveni del ali vidik te celote so torej tudi človekova ravnanja. Vanje sodi tudi pravica človeka do lastnega glasu, pravica na glasu. Ta zagotavlja vsakomur, da sam odloči o podobi svoje osebnosti v komunikaciji z drugimi. V človekovi besedi se namreč izraža njegova osebnost. Vsak ima pravico, da lahko govori prosto, brez zadrege in v normalnih okoliščinah, ki jih izraža krilatica "verba volant, litterae scriptae manent". Varstvo zajema možnost, da se človek v komunikaciji po lastni presoji odzove na najustreznejši način in se prilagodi vsakokratnemu naslovniku. K tej temeljni pravici sodi tudi to, da se človek sam odloči o tem, kdo bo slišal vsebino komunikacije - le sogovornik, določena zaključena skupina ljudi ali javnost. Odločitev o sebi in o svoji besedi zajema torej tudi določitev kroga oseb, ki naj slišijo vsebino pogovora. Svojo vsebino najde ta pravica v upravičenju vsakega človeka o tem, ali bo njegov glas posnet in s tem preko nosilca zvoka morda posredovan tretjim osebam, s čimer se beseda in glas od njega ločita in osamosvojita. Zapis daje oblast nad tujo osebo, tujo osebno dobrino, ker omogoča ponovitev in tako posega v izključno pravico osebe, da razpolaga s tem, kar je govorila, da sama odloča, kdo naj to sliši ali kdo lahko to sliši. Človeška komunikacija je z zagotovljenim varstvom v 35., in še posebej v 37. členu Ustave, zaščitena pred tem, da bi besede (nepremišljena ali impulzivna izjava, površno mnenje ali pa kakršenkoli pogovor zaradi vsebine ali tona glasu v drugačnih okoliščinah) pričale proti tistemu, ki jih je izgovoril. Posnetek je avtentično ohranjena beseda ali glas, ki se je s posnetkom ločil od osebe, ki ga je izgovorila.«

 

Ker so torej glas ter ostali osebni podatki, posamično ali v povezavi, glede na navedeno varovani osebni podatki, je IP preverjal, ali morebiti obstaja še kakšna pravna podlaga (poleg ZDIJZ in ZVOP-1) za posredovanje zahtevanih posnetkov prosilcu, na podlagi zahteve po ZDIJZ. Po pregledu ureditve je IP ugotovil, da Poslovnik Sveta zavoda Osnovne šole Majšperk (v nadaljevanju Poslovnik), ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, v 44.a členu določa, da se potek seje sveta snema z napravo, ki omogoča zvočno reprodukcijo posnetka seje. Zvočni posnetek seje se hrani v tajništvu zavoda, skupaj z zapisnikom in drugim gradivom za sejo. Iz Poslovnika izhaja, da lahko član sveta zavoda in drugi udeleženec javne seje, po predhodni odobritvi predsedujočega na seji, v uradnih prostorih zavoda, v navzočnosti poslovne sekretarke zavoda ali drugega strokovnega delavca, ki ga določi predsednik sveta zavoda, posluša posnetek seje.Za poslušanje seje je potrebno vložiti pisno vlogo najmanj dva dni pred poslušanjem v tajništvu zavoda. Posnetek se lahko posluša vsak delovni dan med 8. in 15. uro. Poslovnik neposredno torej ureja dostop do zvočnega posnetka za člane sveta zavoda in ostale, ki so bili na seji prisotni, ne pa tudi za splošno javnost (beri: prosilce po ZDIJZ).

 

Navedena določba 44.a člena Poslovnika po mnenju IP tudi zadostuje za dejstvo, da so prisotni na seji obveščeni, da se seja snema in da že s konkludentnim dejanjem privolijo v snemanje. Nikakor pa ni dopustno citiranih določb Poslovnika tolmačiti v smislu, da prisotni na seji konkludentno privolijo tudi v posredovanje zvočnih posnetkov javnosti.

 

Tolmačenja, da so zvočni posnetki prosto dostopni javnosti, pa tudi ni mogoče sprejeti na podlagi 3. člena Poslovnika, po katerem je delo sveta javno. Namreč samo dejstvo, da so seje sveta zavoda odprte za javnost, IP razume v smislu, da se jih ima javnost pravico udeležiti in pod pogoji iz, npr. poslovnika zavoda, tudi sodelovati v razpravi. Javnosti delovanja pa po mnenju IP ni mogoče razumeti tako široko, da bi bilo dopustno seje brez soglasja zvočno snemati ter posnetke hraniti, nadalje obdelovati in objaviti povsem neodvisno od volje posameznikov, katerih osebni podatki so na posnetku, in ne da bi bili ti posamezniki vnaprej seznanjeni z namenom obdelave njihovih osebnih podatkov (zvočnih posnetkov). Glede na navedeno, dejstva, da so seje javne, ni mogoče razumeti, da je s tem določen tudi namen obdelave posnetkov. Namreč, v skladu z določbami ZVOP-1 morajo biti posamezniki v primeru snemanja sej svetov zavoda predhodno seznanjeni, da se seja snema, kdo bo upravljavec in kdo uporabnik teh posnetkov, na kakšen način oziroma za kakšne namene se bodo posnetki uporabljali (npr. za namen priprave zapisnika, namen posredovanja posnetka medijem ali za namen objave na svetovnem spletu) in koliko časa se bodo shranjevali. V konkretnem primeru je IP ugotovil, da snemanje sej organa ureja le 44.a člen Poslovnika, ki pa izrecno ne dopušča posredovanja posnetkov javnosti, temveč le udeležencem seje. Posamezni udeleženci seje tako na podlagi Poslovnika ne bi mogli pričakovati, da bodo njihovi osebni podatki razkriti prosilcem po ZDIJZ, zato določb Poslovnika ni mogoče razumeti kot zadostne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov za namen dostopa do informacij javnega značaja. Če bi se takšna obdelava, glede na v času izdaje odločbe veljavno ureditev obdelave osebnih podatkov na zvočnih posnetkih sej sveta zavoda, pri organu dovolila, bi lahko šlo za kršitve določb ZVOP-1.

 

Glede na navedeno je IP ugotovil, da za razkritje obravnavanih osebnih podatkov na podlagi zahteve po ZDIJZ ni zakonske podlage v smislu 9. člena ZVOP-1, zaradi česar bi z razkritjem obravnavanih zvočnih posnetkov prosilcu prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov prisotnih na seji. Namreč glasovnih, jezikovnih in drugih govornih značilnosti, spremljajočih osebnostnih, vedenjskih in čustvenih značilnosti ter podobnih lastnosti javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev v konkretnem primeru ni mogoče razkriti javnosti niti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

V skladu z zgoraj navedenim, se pritožba prosilca, ki se nanaša na zvočne posnetke sej sveta zavoda organa, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

IP je glede navedb prosilca, da je organ dolžan povrniti vse pritožbene stroške prosilca, ugotovil, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. V skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

Zoper 2., 3. in 4. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka