Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 26.10.2020
Naslov: prosilec - Osnovna šola Jožeta Moškriča
Številka: 090-235/2020
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilka je zahtevala vpogled v video posnetek nadzorne kamere pred šolo. Organ je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da videoposnetek, na katerem se nahajajo določljivi posamezniki, predstavljajo zbirko podatkov, ki ustrezajo osebnim podatkom po definiciji iz prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov ter, da pravna podlaga za razkritje zahtevanega videoposnetka ne obstaja. IP je v pritožbenem postopku še ugotovil, da v konkretnem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti instituta delnega dostopa, saj je prosilka zahtevala podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi bilo mogoče prikriti njegove prepoznavnosti.

 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-235/2020/2

Datum: 26. 10. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka), z dne 7. 10 2020, zoper odločitev OŠ Jožeta Moškriča, Jarška cesta 34, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0101/242-2020-SK z dne 3. 10. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 7. 10. 2020 zoper odločitev OŠ Jožeta Moškriča št. 0101/242-2020-SK z dne 3. 10. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je dne 19. 9. 2020 na organ naslovila zahtevo za vpogled v posnetek nadzorne kamere pred šolo, z dne 15. 9. 2020 med 13.30 in 15.00, zaradi razjasnitve dogodka v času opravljanja kolesarskega izpita za učence  razreda.


Zahtevo prosilke je organ v celoti zavrnil z dopisom št: 0101/242-2020-SK z dne 3. 10. 2020, zaradi varstva osebnih podatkov. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilke in pojasnil, da zahtevan posnetek nadzorne kamere vsebuje osebne podatke, in sicer posnetke tudi drugih oseb, ki so bile v tistem času v območju video nadzorne kamere. Navedeni podatki nedvomno predstavljajo osebne podatke, na podlagi katerih so osebe določljive. Organ je še navedel, da drugih oseb na posnetku ne morem prekriti ali izločiti, zato je zahtevo, skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, v povezavi s 6. členom ZVOP-1, zavrnil.

 

Dne 7. 10. 2020 je prosilka vložila pritožbo zoper odločitev organa št. 0101/242-2020-SK z dne 3. 10. 2020, v kateri je navedla, da je mama dečka v 6. razredu, ki je 15. 9. 2020, pred opravljanjem kolesarskega izpita, bil vpleten v dogodek, zaradi katerega je bil kaznovan s strani prisotnega učitelja. Ker glede samega dogodka obstajata dve nasprotujoči si trditvi, z namenom razjasnitve dogodka, prosi za ogled/pridobitev posnetka kamere pred šolo, z dne 15. 9. 2020 med 13.30 in 15.00. Prosilka je navedla, da je IP na spletni strani e-Ravnatelj zapisal, da ima vsak posameznik na podlagi 38. člena Ustave RS in na podlagi pravice do seznanitve iz 30. člena ZVOP-1, pravico, da od upravljavca videonadzora zahteva seznanitev z lastnimi osebnimi podatki (v tem primeru jih zahteva ona, ker je njen sin mladoleten), ki se nanašajo tudi na tisti del podatkov, ki so vsebovani v zbirki video nadzornega sistema, torej na shranjenih posnetkih. Pravica posameznika se nanaša na njegove lastne podatke, zato nima pravice pridobiti osebnih podatkov drugih oseb.. Prosilka je še pojasnila, da dogodek, ki jo zanima, je verjetno krajši od 30 sekund, zato meni, da za organ ne bi smel biti problem zakriti ostalih osebe na posnetku.

 

Organ odločitve po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na, podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 0101/242-2020-SK z dne 13. 10. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločitev organa v celoti.

 

IP v nadaljevanju ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilka zahtevala v zahtevi z dne 19. 9. 2020, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja in ali so zahtevane informacije prosto dostopne.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilke skliceval na varstvo osebnih podatkov, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilki zavrnil dostop do zahtevanega video posnetka s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).  

 

IP ob tem ugotavlja, da predstavlja videoposnetek, na katerem se nahajajo določljivi posamezniki, zbirko podatkov, ki ustrezajo osebnim podatkom po definiciji iz prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem IP še pojasnjuje, da video posnetke štejemo kot varovane osebne podatke, kadar le-te določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji ali posnetku jasno in nedvoumno razviden in bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali, ko se hkrati s posnetki in fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku kot na primer njegovo ime in priimek, njegova letnica rojstva in podobno.

 

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

IP ugotavlja, da pravna podlaga za razkritje zahtevanega videoposnetka ne obstaja, saj gre za varovane osebne podatke.

Nadalje IP pojasnjuje, da kljub temu, da je prosilka zahtevala dostop do video posnetka svojega otroka in je z dogodkom z dne 15. 9. 2020 seznanjena, se v postopku po ZDIJZ dostop do zahtevanih informacij nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ pa mora biti enaka za vse. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Kadar prosilec oblikuje zahtevo na način, da zahteva podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, prekritje osebnih podatkov (imena, priimka, naslova prebivališča, slike ipd.) ne more prekriti prepoznavnosti posameznika, saj bo prosilcu vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki, saj je zahtevo konkretiziral s točno določenim posameznikom oz. v konkretnem primeru dogodkom.

Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ1, ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar pa v konkretnem primeru ta ne bi bil mogoč brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov, saj glede na zahtevo prosilke, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti varovanih podatkov. Dejstvo je namreč, da je prosilka zahtevala podatke za točno določeno osebo, zato se tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi moglo prikriti njegove prepoznavnosti. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz zahtevanega dokumenta brez ogrozitve njihove zaupnosti, zato je treba dostop do takšnega dokumenta zavrniti v celoti, ne glede na to, da dokument vsebuje tudi morebitne nevarovane osebne podatke.

Na konci IP še pojasnjuje, da ZDIJZ ni edina podlaga, ki posameznikom omogoča seznanitev z informacijami. IP je v konkretnem primeru presojal dostop do video posnetkov na podlagi ZDIJZ, kar izhaja tudi iz zahteve prosilke. Glede na to, da prosilka zahteva dostop do video posnetka svojega mladoletnega otroka, IP opozarja, da lahko prosilka pri organu vloži zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki[2], kar ureja Splošna uredba o varstvu podatkov v III. poglavju (členi 11 in 12 )[3], pri čemer pa IP opozarja, da lahko ukrepa šele kot pritožbeni organ. Na navedeno pravno podlago se nanaša tudi zapis IP na spletni strani e-Ravnatelj, na katerega se prosilka sklicuje v pritožbi.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti (organ je o zahtevi prosilke odločil z dopisom, ki ima nekatere sestavine odločbe npr. pravni pouk, obrazložitev), ki pa niso bistvene, zato je pritožbo na podlagi drugega 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

 

1Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.

2Obrazec zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki (https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/)

[3]Več o postopku seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ali pravici do dostopa do osebnih podatkov(https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/seznanitev-z-lastnimi-osebnimi-podatki/ )