Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.09.2020
Naslov: prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
Številka: 090-195/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Javni uslužbenci, funkcionarji, Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Organ je delno zavrnil prosilcu dostop do zahtevane ocene sodnice zaradi varstva osebnih podatkov, do drugih zahtevanih dokumentov pa iz razloga neobstoja informacije javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa, da upoštevaje predmet zahteve razpolaga samo z oceno sodniške službe, št. SuZ 85/2014 z dne 12. 3. 2015, ter da je v oceni sodniške službe neposredno v povezavi z opravljanjem javne funkcije izključno izrek odločbe – to je odločitev glede ocene sodniške službe in zadnji odstavek obrazložitve, iz katerega izhaja povzetek ocene. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-195/2020/4

Datum: 16. 9. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 27. 8. 2020, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. Su 447/2020-2 z dne 14. 8. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 27. 8. 2020 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 447/2020-2 z dne 14. 8. 2020, se zavrne.
  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali. 

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 19. 7. 2020 zahteval fotokopije vseh dokumentov, ki so nastali v postopku (strokovnega) nadzora sodnice … (v nadaljevanju: imenovana sodnica) zaradi kršitev človekovih pravic, ter vseh dokumentov, ki se navezujejo na oceno imenovane sodnice.

 

Organ je z odločbo, št. Su 447/2020-2 z dne 14. 9. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) delno zavrnil zahtevo prosilca, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, ter v delu ocene sodniške službe imenovane sodnice. V utemeljitev je navedel določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ter dodal, da mora organ informacijo javnega značaja izdelati ali pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. ZDIJZ ne določa obveznosti organov ustvarjati ali pridobivati dokumentov, s katerimi v času odločanja na prvi stopnji ne razpolaga. Nadalje je navedel določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prvega odstavka Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[1] in prve točke 6. člena ZVOP-1. Upoštevaje navedeno je tako ugotovil, da razpolaga samo z zahtevano oceno sodniške službe, št. SuZ 85/2014 z dne 12. 3. 2015, vendar je treba v skladu s predhodno navedenim in določilom o delnem dostopu po 7. členu ZDIJZ iz vsebovanega izločiti varovane osebne podatke. Ocena sodniške službe se izdela na podlagi podatkov iz osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju kriterijev iz 29. člena Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju: ZSS)[2], kar pomeni, da vsebuje osebne podatke v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Transparentnost nadzora nad delom sodnikov je dosežena z dostopom do odločitve in povzetka v zadnjem odstavku obrazložitve zahtevanih odločb, kjer je z zakonskimi določbami pojasnjeno, katere kriterije iz 29. čl. ZSS sodnik (ne)izpolnjuje. Preostalih informacij v obrazložitvi zahtevanih sodniških ocen pa, v skladu z načelom sorazmernosti, ni mogoče uvrstiti med informacije v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki bi presegle izjemo varstva osebnih podatkov. Z ostalimi dokumenti, ki so izdelani za potrebe ocene sodniške službe, pa organ ne razpolaga, saj je za izdelavo ocene pristojen personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani. Ravno tako organ ne razpolaga s kakršnimikoli dokumenti, ki bi se nanašali na nadzor nad sodnico …, zaradi kršitve človekovih pravic.

 

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 27. 8. 2020. Navedel je, da prereka izpodbijano odločbo organa, ki uradno delno zavrača njegovo vlogo po pridobitvi informacij javnega značaja, dejansko pa podcenjujoče posreduje fotokopije prve in zadnje strani predmetne ocene. Prosilec je nato 29. 8. 2020 posredoval še dopolnilo k pritožbi v zvezi z obvestilom na spletnih straneh Vrhovnega državnega tožilstva.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. Su 447/2020z dne 2. 9. 2020, poslal v odločanje IP. V odstopu je dodatno pojasnil, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, razen z dokumentom o oceni sodniške službe imenovane sodnice, ki jo je tudi delno posredoval prosilcu.

 

Na poziv IP, št. 090-195/2020/2 z dne 10. 9. 2020, je organ 14. 9. 2020 posredoval IP še predmetno oceno sodniške službe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih dokumentih izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno.

 

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ z dokumenti oziroma podatki, ki so zahtevani in o katerih je odločil organ z izpodbijano odločbo, ne razpolaga v materializirani obliki, razen z oceno sodniške službe imenovane sodnice št. SuZ 85/2014 z dne 12. 3. 2015. Navedeno pomeni, da pri dokumentih, s katerimi organ ne razpolaga in o katerih je odločil v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti. IP namreč nima nobenega utemeljenega razloga, da ne bi sledil obrazložitvi organa. Temu prepričanju IP pritrjuje tudi dejstvo, da je organ prosilcu delno posredoval zahtevano oceno sodniške službe. Glede ocenjevanja sodnikov pa IP dodaja, da je za izdelavo ocene za imenovano sodnico pristojen personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani, kar izhaja iz same ocene, pa tudi iz 35. člena ZSS. Organ torej razpolaga le z ocenami, ki mu jih pošlje personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani.

 

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi ne razpolaga.

 

Nadalje IP ugotavlja, da je organ prosilcu zavrnil dostop do dela ocene sodniške službe imenovane sodnice, št. SuZ 85/2014 z dne 12. 3. 2015, na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. O tej zahtevi je odločil v 1. točki izreka izpodbijane odločbe.

 

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti pa gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov[3], ki predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1. V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

Upoštevaje definicijo osebnega podatka je IP ugotovil, da gre pri zahtevani oceni sodniške službe nedvomno za osebne podatke sodnice. Zahtevana ocena sodniške službe je bila izdelana na podlagi ZSS in predstavlja pregled učinkovitosti in kvalitete dela sodnice v nekem časovnem obdobju. Ocena sodniške službe se izdela na podlagi podatkov iz osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju kriterijev iz 29. člena ZSS, kar pomeni, da nedvomno vsebuje osebne podatke v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vprašanje, ki ostaja je, ali je je podana pravna podlaga za obdelavo teh podatkov, kar posredovanje sodniške ocene sodnice prosilcu nedvomno pomeni.

 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

 

Upoštevaje navedeno je mogoče v obravnavanem primeru ugotoviti, da je podana pravna podlaga za obdelavo dela osebnih podatkov v zahtevanem dokumentu na podlagi določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Le-ta določa, da se ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Sodniki so javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo, zato je na prvi pogled povsem logičen zaključek, da je tudi ocena njihovega dela povezana z opravljanjem javne funkcije in kot taka prosto dostopna informacija. Vprašanje, ki sledi pa je, kako široko oziroma ozko je treba razlagati pojem »ocene sodniške službe«, ki je (še) v neposredni povezavi z opravljanjem javne funkcije. Ocena sodniške službe je sestavljena iz preambule, izreka, odločitve, obrazložitve ocene in pravnega pouka, pri čemer obrazložitev zajema nabor različnih osebnih podatkov sodnika, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti (ne)izpolnjevanje pogojev iz 29. člena ZSS. IP ocenjuje, da v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče obravnavati celotne ocene sodniške službe kot informacije, ki bi bila neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Pri presoji, kako daleč v zasebnost javnega uslužbenca ali funkcionarja lahko poseže zakonska določba »v povezavi z opravljanjem javne funkcije«, je vendarle treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. Gre namreč za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer. Zgolj zato, ker nekdo opravlja javno funkcijo, še ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti. Zato je treba, kljub določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, uporabiti načelo sorazmernosti in postaviti mejo. Obrazložitev ocene sodniške službe je namenjena izključno ocenjevani osebi, primarno, da lahko zavaruje svoje pravice z vidika pravnega varstva, prav tako pa je na podlagi ugotovitev seznanjena, ali delo opravlja kvalitetno, oziroma da lahko izve, kakšne so njene pomanjkljivosti. Podrobne ugotovitve v obrazložitvi ocene sodniške službe pa rezultirajo v sami odločitvi – oceni in v zadnjem odstavku obrazložitve, kjer personalni svet zgolj povzame zakonske določbe za vsak kriterij posebej, ali jih sodnik izpolnjuje ali ne. IP tako poudarja, da je v oceni sodniške službe neposredno v povezavi z opravljanjem javne funkcije izključno izrek odločbe – to je odločitev glede ocene sodniške službe in zadnji odstavek obrazložitve, iz katerega izhaja povzetek ocene. Iz navedenih informacij namreč izhaja odločitev glede ocene sodniške službe in informacije o tem, ali sodnik »ustreza« sodniški službi oziroma, ali izpolnjuje pogoje za napredovanje ali ne. Ostale informacije v obrazložitvi, v kateri se prepletajo osebne lastnosti, sposobnosti, značilnosti sodnika, pa sodijo v zasebno sfero in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije. Po oceni IP je tako transparentnost nadzora nad delom sodnice dosežena z dostopom do odločitve in povzetka v zadnjem odstavku obrazložitve zahtevane ocene, kjer je z zakonskimi določbami pojasnjeno, katere kriterije iz 29. člena ZSS sodnica izpolnjuje. Preostalih informacij v obrazložitvi zahtevane sodniške ocene pa, v skladu z načelom sorazmernosti, ni mogoče uvrstiti med informacije v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki bi presegle izjemo varstva osebnih podatkov iz 3 točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.[4]

 

IP je ugotovil še, da zahtevana ocena sodniške službe vsebuje tudi osebne podatke predsednika in članov personalnega sveta Višjega sodišča v Ljubljani, in sicer podatke o imenu, priimku, funkciji, pa tudi podpis predsednika personalnega sveta. Ker so njihovi osebni podatki navedeni v okviru opravljanja javne funkcije, ne gre za varovane osebne podatke. Ti osebni podatki so tako na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopni.

 

Upoštevaje navedeno je IP presojal še, ali je prosilcu do zahtevane ocene sodniške službe možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[5]. IP je ugotovil, da je organ pravilno subsumiral dejansko stanje v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ter odločil v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe. Povedano drugače, organ je odločil pravilno, ko je prosilcu omogočil delni dostop do zahtevane ocene sodniške službe imenovane sodnice na način, da mu posreduje prvo stran dokumenta do besede »obrazložitev« in zadnjo stran dokumenta, od vključno zadnjega odstavka obrazložitve (pred pravnim poukom) naprej.

 

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP (kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe).

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[6] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 


[1] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[2] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17 – ZSSve in 36/19 – ZDT-1C.

[3] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[4] Tako tudi odločbi IP št. 090-164/2013/2 in št. 090-75/2015/4.

[5] Uradni list RS, št. 24/16.

[6] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.