Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 24.02.2020
Naslov: prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
Številka: 090-24/2020
Kategorija: Kršitev postopka, Mediji
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je IP  ugotovil, da so razlogi za delni dostop do informacij javnega značaja v izpodbijani odločbi navedeni presplošno in zgolj s sklicevanjem na zakonsko določbo, odločba v tem delu nima obrazložitve, izvedba delnega dostopa pa s samo obrazložitvijo ni konsistentna, zato se take odločbe ne dá preizkusiti. Organ je sicer pri odstopu pritožbe želel dodatno obrazložiti svojo odločitev, vendar obrazložitev izven odločbe, ne more biti stvar presoje IP. IP je v tako izvedenem postopku ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj odločbe ni mogoče preizkusiti zaradi nedoslednosti in nasprotovanj med izrekom, obrazložitvijo in dejansko prekritimi podatki na zahtevanem dokumentu. IP je zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena in je izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, treba odpraviti ter zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Organ se bo moral pri ponovnem odločanju opredeliti zlasti do vprašanja, zakaj je določene podatke štel za varovane, določenih pa ne, pri čemer bo moral v izreku odločbe taksativno navesti, kateri podatki se prekrijejo, v obrazložitvi pa za vsak prekriti podatek navesti, katera zakonska izjema od prosto dostopnih informacij je podana in to izjemo utemeljiti na način, da bo izrek odločbe skladen z obrazložitvijo.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-24/2020/2

Datum: 24. 2. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec) z dne 21. 1. 2020, zoper odločbo z dne 10. 1. 2020, št. Su 656/2019, Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1503 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 21. 1. 2020 se ugodi in se odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 10. 1. 2020, št. Su 656/2019, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 19. 12. 2019 na organ naslovil elektronsko sporočilo, za pridobitev sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je sodnica ……pravnomočno obsodila na zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja ropa.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 10. 1. 2020, št. Su 656/2019, s katero je zahtevi prosilca za pridobitev sodne odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi opr. št.   delno ugodil tako, da je prosilcu posredoval uvod, izrek, 3., 4., 6., 13., 23., 24., 26., 27., 32., 33., 34. in 35. točko obrazložitve ter pravni pouk sodne odločbe, iz katerih se, v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena v povezavi s 7. členom ZDIJZ, izločijo varovani podatki. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.

 

V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in ugotovil, da gre za zadevo z opr. št.. V nadaljevanju je organ povzel določbe ZDIJZ ter določbe ZVOP-1 in Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov ter navedel, da je prosilec za sodno odločbo zaprosil po osebnem imenu obdolženega in mu je znan. Organ je nadalje ugotovil, da zahtevana sodna odločba vsebuje vrsto osebnih podatkov, ki so še toliko bolj izpostavljeni ob dejstvu, da je ime stranke v postopku prosilcu znano, zato z anonimizacijo dokumenta ni mogoče zagotoviti resnične anonimnosti. Zato je organ iz dokumenta izločil vse osebne podatke, ki se nanašajo na stranko in je prosilcu poimensko znana. V skladu z navedenim in določilom o delnem dostopu, vsebovanem v 7. členu ZDIJZ, je organ iz zahtevanega dokumenta izločil varovane podatke in prosilcu omogočil delni dostop do dokumenta.

 

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 21. 1. 2020, v kateri je navedel, da je organ deloma ugodil prošnji, da mu posreduje sodbo v imenu ljudstva v zadevi opr. št…., a je prekril večino vsebine sodbe s pojasnilom, da mora varovati osebne podatke in da mora biti to varovanje še obsežnejše, ker je sodišču v prošnji za podatke navedel ime in priimek pravnomočno obsojenega, da bi sodbo na sodišču lažje našli. Za sodbo je prosil, da bi lahko javnost natančno in pošteno obvestil o primeru, ko je posilstva dveh študentk osumljeni ravno prišel iz zapora. Prosil je za podatke, česa je bil osumljeni s sodbo že obsojen in zakaj. Ker gre po neuradnih podatkih za zavrnjenega prosilca za azil, ki je v državi nezakonito in se je na tem področju vmes spreminjala zakonodaja o stranski kazni izgona, je prosilca sodba zanimala iz tega vidika. Pred tem, ko ni posredoval imena, mu sodbe iz sodišča niso posredovali, v zavrnilnem odgovoru so trdili, da javnost nima pravice vedeti ničesar o sodbi in da celo podatek, ali je bilo sojenje pri njih, ni za javnost. Prosilec je navedel, da se na odločitev pritožujem v delu, ko je sodišče zdaj prikrilo obsežen del sodbe. Meni, da so prekriti tudi podatki, ki niso osebne narave in ki ne bi smeli biti prikriti medijem in javnosti. Med drugim je iz neprekritega dela sodbe razvidno, da je bil obsojeni pogojno obsojen že prej, sodišče pa je v posredovani sodbi prekrilo podatek, katero sodišče je že prej izreklo pogojno obsodbo, kdo je sodil in kakšna je bila sodba. Podatek, katero sodišče je sodilo, po mnenju prosilca ne sodi med podatke, ki so varovani kot osebni, tajni ali sicer varovani. Prosilec meni, da tudi podatki, na kakšno kazen je bil obsojeni že prej obsojen, kateri sodnik je sodil in kaj je bil razlog za obsodbo na pogojno kazen, niso podatki, ki bi bili varovani in bi jih sodišče smelo prikrivati. Sojenja morajo po zakonu potekati javno in sodbe morajo biti tudi javno razglašene, javni interes glede razkritja pa je pri tem močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Za večji del prekritega dela sodbe je nemogoče oceniti, ali je sodišče ravnalo podobno in neutemeljeno prikrilo vsebino. Ker je vsebina nedostopna, pa ni mogoče preveriti, ali res vsebuje osebne ali sicer varovane podatke. Ker pa kot novinar pogosto poroča o podobnih sodbah, meni, da je malo verjetno, da bi bil obseg osebnih podatkov, ki jih je nujno varovati pred mediji in javnostjo, tako velik.

 

Organ je z dopisom z dne 27. 1. 2020, številka: Su 656/2019, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP.

Po preizkusu pritožbe je ugotovil, da je le-ta dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali zahtevan dokument sodi med prosto dostopne informacije javnega značaja. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ni dvoma, da je prosilec zahteval dokument, ki se nanaša na poimensko navedenega posameznika. Organ je prosilcu delno ugodil in mu posredoval sodbo v obliki delnega dostopa, s čimer se prosilec ne strinja, ker meni, da je organ prekril tudi dele, ki ne sodijo med varovane osebne podatke.

 

IP je ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe glede vprašanja obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) v nasprotju z obrazložitvijo. V izreku izpodbijane odločbe je organ s prekritjem varovanih podatkov dovolil delni dostop do zahtevanega dokumenta, pri čemer je v obrazložitvi navedel, da ob dejstvu, da je prosilcu ime stranke v postopku znano, z anonimizacijo dokumenta ni mogoče ugotoviti resnične anonimnosti, zato je prekril vse osebne podatke, ki se nanašajo na stranko. Pri tem pa ni jasno, zakaj je organ pri dejanski izvedbi delnega dostopa do določenih podatkov v dokumentu omogočil dostop, in sicer do imena in priimka obdolženega v izreku zahtevanega dokumenta, in zakaj je do drugih osebnih podatkov, dostop zavrnil.

 

V konkretnem primeru se torej organ ni opredelil do vprašanja, ali ime in priimek poimensko navedenega posameznika sodi med varovane osebne podatke oziroma ali obstajajo razlogi in kateri, da se dostop do imena in priimka dovoli. Povedano drugače, organ ni pojasnil pravne podlage za razkritje imena in priimka konkretnega posameznika. S pregledom prekritih delov zahtevanega dokumenta in pritožbenih navedb pa je IP ugotovil, da je organ prekril dele besedila, za katere ni jasno, niti iz izreka niti iz obrazložitve, zakaj jih je organ štel kot varovane osebne podatke npr. opravilno številko posameznega dokumenta.

 

Ker so razlogi za delni dostop do informacij javnega značaja navedeni presplošno in zgolj s sklicevanjem na zakonsko določbo, odločba v tem delu nima obrazložitve, izvedba delnega dostopa pa s samo obrazložitvijo ni konsistentna, se take odločbe ne dá preizkusiti. Organ je sicer pri odstopu pritožbe želel dodatno obrazložiti svojo odločitev, vendar obrazložitev izven odločbe, ne more biti stvar presoje IP. IP je v tako izvedenem postopku ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj odločbe ni mogoče preizkusiti zaradi nedoslednosti in nasprotovanj med izrekom, obrazložitvijo in dejansko prekritimi podatki na zahtevanem dokumentu.

IP je zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena in je izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, treba odpraviti ter zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Ker je IP dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje.

 

Skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja (najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve) izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

 

Organ se bo moral pri ponovnem odločanju opredeliti zlasti do vprašanja, zakaj je določene podatke štel za varovane, določenih pa ne, pri čemer bo moral v izreku odločbe taksativno navesti, kateri podatki se prekrijejo, v obrazložitvi pa za vsak prekrit podatek navesti, katera zakonska izjema od prosto dostopnih informacij je podana in to izjemo utemeljiti na način, da bo izrek odločbe skladen z obrazložitvijo. Povedano drugače, organ mora v primeru izvedbe delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi odločbe, natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije, na podlagi katere izjeme (npr. varstvo osebnih podatkov), katero vrsto podatkov je prekril (npr. ime in priimek obsojenca, priče ipd.), kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice, ipd.) in katero izjemo predstavljajo (npr. varstvo osebnih podatkov). V izreku odločbe mora biti namreč jasno naveden dokument, ki je predmet presoje in navedba, v katerem delu se dostop zavrne v celoti oziroma prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.

 

IP je zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je organ storil bistveno kršitev pravil postopka. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka