Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.01.2020
Naslov: prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
Številka: 090-285/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do posredovanja sodbe. V pritožbenem postopku je bilo sporno vprašanje, ali organ z dokumentom razpolaga oz. ali lahko organ, na podlagi podatkov, ki jih je prosilec navedel v zahtevi po ZDIJZ, »najde oz. identificira« zahtevani dokument. Kot je organ pojasnil v izpodbijani odločbi, je prosilec zgolj opisno navedel verjetnega obdolženca v verjetnem sodnem postopku, pri čemer pa elektronski vpisnik organa opisnega iskanja ne omogoča. IP ni imel razloga, da ne bi sledil pojasnilu organa, da elektronski vpisnik ne omogoča »opisnega« iskanja, prosilec pa ni posredoval podatkov, ki bi omogočili iskanje podatkov iz elektronskega vpisnika. Ker računalniška tehnologija organu ne omogoča iskanja zahtevanih podatkov po kriterijih prosilca, je IP ugotovil, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-285/2019/2

Datum: 15. 1. 2020

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec) z dne 24. 12. 2019, zoper odločbo z dne 16. 12. 2019, št. Su 603/2019, Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1503 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 20. 11. 2019 na organ naslovil elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da mediji poročajo o……., ki je posilil dve študentki, bil pa je zaradi kaznivega dejanja leta …. (rop) obsojen in donedavno v zaporu. Ker prosilec domneva, da je bil obsojen v Ljubljani, je organ prosil, da mu posreduje sodbo.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 16. 12. 2019, št. Su 603/2019, s katero je zahtevo prosilca zavrnil.

 

V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca, določbe ZDIJZ ter določbe ZVOP-1 in Splošne uredbe o varstvu podatkov in navedel, da so podatki glede sodnih postopkov, ki so ali tečejo zoper posameznika, osebni podatki. Glede kazenske evidence je v 143a. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) dodatno določeno, da lahko potrdilo o nekaznovanosti pridobi vsak posameznik ali pravna oseba, ki zaradi obveznosti ali pravice, določene z zakonom, ali če je to nujno potrebno zaradi zaposlitve, potrebuje dokazilo, da ni v kazenskem postopku za kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti. Iz navedenega sledi, da lahko podatke glede kazenskih postopkov zoper posameznika pridobi le posameznik osebno sam, ne pa tudi druge osebe (izjemoma tudi drugi, vendar le, če imajo izrecno pisno privolitev posameznika), saj gre za varovane osebne podatke, ravno tako so varovani osebni podatki tudi podatki glede drugih sodnih postopkov zoper posameznika. Prosilec v vlogi ni navedel, za kateri postopek gre (opr. št. zadeve, ime in priimek obsojenca ... ), temveč je le opisno navedel verjetnega obdolženca v verjetnem sodnem postopku. Organ je zaključil, da v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ obstaja izjema od posredovanja informacije, saj podatki o sodnih postopkih posamezne fizične osebe predstavljajo osebne podatke in so dostopni le upravičenim osebam v skladu s postopki po Sodnem redu, ZS in ZKP, zato je treba zahtevo prosilca, da se posreduje informacija, ali je na Okrožnem sodišču v Ljubljani zoper konkretno fizično osebo sploh potekal kazenski postopek in posledično posredovanje dokumentov, v celoti zavrniti.

 

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 24. 12. 2019, v kateri je navedel, da je kot novinar prosil za kopijo pravnomočne sodbe v kazenski zadevi kaznivega dejanja ropa, da bi lahko javnost natančno obvestil, kako je odločilo sodišče. K preverjanju dejstev ga zavezuje kodeks novinarske etike in zakon. O obsodbi in o obsojenemu so pisali mnogi mediji, saj je kmalu po prihodu z zapora storil nova kazniva dejanja. V prošnji je navedel dovolj določljive podatke, da bi sodišče sodbo lahko identificiralo in našlo ter mu jo anonimizirano, če je to potrebno, poslalo. Osebnih podatkov obsojenca, razen tega, da je iz …., ni poznal, ker zaradi varovanja osebnih podatkov policija teh podatkov medijem ne razkriva. Organ je z odločbo zavrnil prošnjo s pojasnilom, da je sodba osebni podatek in da imajo do sodb dostop le upravičene osebe s pisnim soglasjem obsojenega. Izpodbijana odločba je po stališču prosilca nezakonita, saj so vse sodbe praviloma javne. Izrek mora biti celo javno razglašen. O obsodbi za rop in o obsojencu so mediji obširno poročali v zvezi z njegovimi novejšimi kaznivimi dejanji, novinarji in ostala javnost pa imajo pravico poznati sodno prakso v preteklosti. Brez tega javnosti ne more natančno in pošteno obveščati o delu sodišč in delovanju pravne države. Pri zavrnitvi dostopa do sodbe ne gre le za kršitev pravice dostopa do javnih informacij po drugem odstavku 39. člena Ustave in 10. členu EKČP, ampak je izpodbijana odločba neustavna zaradi kršitev določb o javnosti sojenja (gre za kršitev 24. člena Ustave, 6. člena EKČP in 14. člena ICCPR). Ustava ne dopušča takih izjem pri javnosti sodb. Vse sodbe so javne, take pri katerih je velik interes javnosti, pa še posebno. Javnost ima pravico vedeti, kako in zakaj je sodišče odločilo tako, kot je odločilo. Odločba nasprotuje pravu, ki velja v demokratični Evropi, saj se v Evropi ravno z javnostjo sodb, sojenj in imen sodnikov preprečuje pristranskost in nepoštenost postopka. Skrivanje privede do pristranskosti in nepoštenega sojenja, zato morajo biti sojenja in sodbe javne. Sodbe so »v imenu ljudstva« in Ijudstvo mora do njih imeti dostop. V sodbah ni nič novega, kar ni bilo razkrito na javni obravnavi, razen razlogov in tudi za te ima javnost pravico vedeti (dostopati). Morebitne posebej varovane osebne podatke oseb pa bi organ lahko prekril. Sodbo želi pridobiti, da bi kot novinar lahko pošteno poročal. Prosilec je še navedel, da je o sodbah v preteklosti pogosto poročal in doslej ni veljalo, da novinarji do njih ne smejo. Obratno, sodišča, predvsem na višjih stopnjah, sodno prakso celo sama objavljajo. Predlaga, da IP odločbo odpravi in naloži organu posredovanje zahtevanega dokumenta.

 

Organ je z dopisom z dne 24. 12. 2019, številka: Su 603/2019, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Organ je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba pravočasna, vložena po upravičeni osebi in dovoljena. Organ je ob tem še pojasnil, da je v postopku odločanja prosilca pozval, da posreduje določnejše podatke o zadevi (opravilno številko). Tudi sam prosilec navaja, da naj bi verjetno v zadevi odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Ob tem je organ še pojasnil, da elektronski vpisnik ne omogoča opisnega iskanja, kot ga navaja prosilec (državljanstvo, starost). Prosilec je v vlogi navedel verjetne podatke o kaznivem dejanju. Sodišče bi tako moralo pregledati vse zadeve o kaznivem dejanju ropa v letu  in evidentirati morebitnega storilca iz ….To pa ni naloga oziroma dolžnost organa v skladu z ZDIJZ, obenem pa tega niti ne sme izvajati, saj bi tako lahko vsak prosilec spraševal o kaznivih dejanjih za posamezno fizično osebo in tako preverjal, ali je oseba morebiti bila v sodnem postopku. V skladu z navedenim je sodišče zahtevo prosilca zavrnilo.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj je predmet zahteve sodba, ki naj bi jo izdal organ. Sporno pa je vprašanje, ali organ z dokumentom razpolaga oz. ali lahko organ, na podlagi podatkov, ki jih je prosilec navedel v zahtevi po ZDIJZ, »najde oz. identificira« zahtevani dokument. Kot je organ pojasnil v izpodbijani odločbi, je prosilec zgolj opisno navedel verjetnega obdolženca v verjetnem sodnem postopku, pri čemer pa elektronski vpisnik organa opisnega iskanja ne omogoča. Glede vprašanja »iskanja« podatkov v elektronski obliki oz. v računalniški bazi IP opozarja na sodno prakso[1], ki se je v zvezi s tovrstnimi vprašanji v podobnih zadevah že izrekala oziroma postavila določene standarde, in sicer »Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da mora zahtevana informacija že obstajati. Zato organu ni mogoče nalagati, da bi jo moral iz računalniške baze pridobivati na način, ki bi zanj pomenil nesorazmerno visok dodaten vložek časa in truda oziroma da bi moral iz obstoječih dokumentov na zamuden način pridobivati podatke, ki jih v zahtevani obliki nima[2].

 

IP nima razloga, da ne bi sledil pojasnilu organa, da elektronski vpisnik ne omogoča »opisnega« iskanja, prosilec pa ni posredoval podatkov, ki bi omogočili iskanje podatkov iz elektronskega vpisnika. Ker računalniška tehnologija organu ne omogoča iskanja zahtevanih podatkov po kriterijih prosilca, je IP ugotovil, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga. Organ bi torej moral, za ugotovitev ali z zahtevanim dokumentom razpolaga, pregledati vse sodne spise oz. zadeve o kaznivem dejanju ropa v letu in iz vsebine ugotoviti, ali se katera zadeva nanaša na storilca, kot ga je opisal prosilec, kar bi predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta. IP v tej zvezi opozarja na sodbo Upravno sodišče RS št. II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010, v kateri je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu (sodišču) ne obstaja, ker računalniški sistem (ne vpisnik Cp in ne evidence) ne omogoča iskanja po kriterijih prosilca, hkrati pa ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Sodišče je v tej zadevi zaključilo, da bi iskanje in odbiranje dokumentov po kriterijih prosilca predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, tega pa organ ni dolžan storiti.

 

Ker pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati, je IP na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa, vendar iz drugih razlogov, kot je to storil organ, zato se IP tudi ni opredeljeval do drugih pritožbenih navedb, pri čemer je IP presojal zakonitost in pravilnost prvostopenjske odločbe po dejanskem in pravnem stanju, kakršno je bilo ob izdaji izpodbijane odločbe[3].

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenke

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Sodbe Upravnega sodišča: št. I U 2052/2014 z dne 6. 1. 2016, št. I U 1878/2015 z dne 9.11. 2016, št. III U 113/2017 z dne 25.8.2017

[2] Sodba Upravnega sodišča št. III U 113/2017 z dne 25.8.2017

[3] »Spremembe v dejanskem in pravnem stanju, ki so nastale po izdaji prvostopenjske odločbe, ne morejo vplivati na njeno zakonitost ob izdaji«. Komentar k 248. členu Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Redaktor: Janez Breznik, GV Založba, Ljubljana 2008.