Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 18.10.2019
Naslov: prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
Številka: 090-212/2019
Kategorija: Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval vpogled v spis, št. V P 831/2017. Organ mu je posredoval sklep o ustavitvi postopka, v katerem je prekril varovane osebne podatke, dostop do preostale dokumentacije v spisu pa zavrnil, ker se dokumentov ni dalo učinkovito anonimizirati. Prosilec je menil, da so dokumenti iz sodnih postopkov informacije javnega značaja (če je postopek že pravnomočno končan), zato je vložil pritožbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se zahtevana dokumentacija nanaša na finančno preiskavo fizične osebe po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega, v okviru katere so bili zbrani in obdelani podatki o obsegu in vrednosti premoženja določene fizične osebe in njenih svojcev. Zaradi načina zapisa, zbiranja tovrstnih podatkov, osredotočenosti podatkov in podrobnega zapisa konkretnih značilnosti anonimizacija z izvedbo delnega dostopa, ki je urejen v 7. členu ZDIJZ, ni bila mogoča. Osebnih podatkov (kot tudi davčnih) v zahtevani dokumentaciji namreč ni bilo mogoče izločiti, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Zahtevani podatki tudi ne zapadejo pod določilo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj v civilnem postopku, ki je bil zaključen zaradi umika tožbe, ni bila sprejeta meritorna odločitev, ki bi (lahko) nakazovala na kakršnakoli dejstva, povezana z opravljanjem javne funkcije določenega posameznika. Prav tako ni bilo podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti. IP je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-212/2019/5

Datum: 18. 10. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 10. 9. 2019 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 9, 1503 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. Su 415/2019-3 z dne 4. 9. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 10. 9. 2019 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 415/2019-3 z dne 4. 9. 2019, se zavrne.
  1. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je 10. 7. 2019 od organa zahteval vpogled v spis, št. V P 831/2017, brez varovanih osebnih podatkov in pripravo dokumentov tako, da bo ob vpogledu omogočeno tudi fotokopiranje posameznih listin v spisu.

 

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. Su 415/2019-3 z dne 4. 9. 2019, delno zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. S to izjemo od načela prostega dostopa je priznan zasebni interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Dodatno se je organ skliceval tudi na 5. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki varuje dostop do podatkov, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Organ je obrazložil, da se je sodni spis začel, vodil in zaključil na podlagi tožbe oz. umika tožbe Specializiranega državnega tožilstva, in vsebuje vrsto osebnih ter davčnih podatkov, ki se nanašajo na toženca in druge fizične osebe, ki niso neposredno predmet tožbe. Podatkov se ne da učinkovito anonimizirati, glede na dejstvo, da prosilec ve, na katero fizično osebo se tožba nanaša. Če pa bi organ anonimiziral dokumente, ki jih je predložilo Specializirano državno tožilstvo, v celotnem obsegu, bi sami dokumenti povsem izgubili svoj smisel. Organ je še pojasnil, da je prosilcu že posredoval sklep o prekinitvi postopka v zadevi, št. V P 831/2017 z dne 21. 12. 2017, zato po njegovem mnenju tudi ni zadržkov za posredovanje sklepa o ustavitvi postopka Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi, št. V P 831/2017 z dne 10. 10. 2018, s katerim se je sam postopek zaključil. Organ je iz dokumenta izločil varovane osebne podatke, v preostalem delu zahteve za vpogled v celotni spis Okrožnega sodišča, št. V P 831/2017, pa zahtevo zavrnil.

 

Prosilec se je 10. 9. 2019 zoper odločbo organa, št. 415/2019-3 z dne 4. 9. 2019 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) pritožil in navedel, da obrazložitev ne omogoča preizkusa, saj se je organ na obstoj izjem od prostega dostopa skliceval le na deklaratorni ravni. Organ se v izpodbijani odločbi ni opredelil do vsakega posameznega dokumenta, ki se nahaja v kazenskem spisu in na obstoj izjem v vsakem dokumentu v spisu posebej. Prosilec je bil mnenja, da gre za identičen primer kot pri odločbi IP, št. 090-34/2017 z dne 9. 5. 2017. Ob tem je prepričan, da bi mu organ lahko omogočil vpogled v anonimizirano dokumentacijo, saj je v zahtevi po dostopu do informacij javnega značaja navedel le številko sodnega spisa in ne osebnih podatkov morebitnih udeležencev v postopku. V pritožbi se je skliceval tudi na 6. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in utemeljeval, zakaj IP v konkretnem primeru ne sme sprejeti tega argumenta za zavrnitev. Dokumenti iz sodnih postopkov so informacije javnega značaja (če je postopek že pravnomočno končan) in ZDIJZ tako informacijo dojema kot absolutno informacijo javnega značaja. Prosilec je pozval IP, da sodišču naloži anonimizacijo zahtevanih dokumentov in nato vpogled vanjo. Opozoril je še, da gre v predmetni zadevi za civilni postopek proti osebi, ki je zaradi njene funkcije absolutno javna oseba, in se organ zato ne more sklicevati na varstvo osebnih podatkov. IP je zaprosil za izvedbo testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.

 

Organ svoje odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je z dopisom, št. Su 415/2019 z dne 23. 9. 2019, na podlagi 245. člena ZUP odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je 9. 10. 2019 pri organu opravil ogled brez prisotnosti strank, t.i. ogled in camera, vpogledal v zahtevani spis s prilogami in o tem sestavil zapisnik, št. 090-212/2019/4.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Ker so bili prosilcu že posredovani dokumenti pod zaporednimi številkami 68 (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o ustavitvi postopka z dne 10. 10. 2018 – razvidno iz izpodbijane odločbe) ter 44 in 60 (sklepa Okrožnega oz. Višjega sodišča v Ljubljani o prekinitvi postopka z dne 21. 12. 2017 oz. z dne 11. 4. 2018 – razvidno iz odločbe, št. Su 396/2019 z dne 29. 7. 2019, v kateri je organ odločal na zahtevo prosilca z dne 4. 7. 2019), je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali so tudi preostali dokumenti v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. V P 831/2017 prosto dostopne informacije javnega značaja. Organ je dostop zavrnil s sklicevanjem na izjemi varstva osebnih podatkov po 3. točki in davčne tajnosti po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Ker je bila pritožbena navedba, da se je organ na obstoj izjem od prostega dostopa skliceval le na deklaratorni ravni in se ni opredelil do vsakega dokumenta posamezno, delno utemeljena, je IP na podlagi pregleda razpoložljivega dokumentarnega gradiva kršitev postopka organa odpravil in ugotovil, da zahtevana dokumentacija v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. V P 831/2017 vsebuje dokumente, vodene od zaporedne številke 1 do 72. IP je vpogledal v zahtevani spis s prilogami in ugotovil, da gre za civilno zadevo Okrožnega sodišča v Ljubljani zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora. Postopek se je zaključil z ustavitvijo, saj je Specializirano državno tožilstvo umaknilo tožbo, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-6/15-25, Up-33/15-34 in Up-1003/15-29 z dne 6. 7. 2018. Iz popisa spisa je razvidno, da zahtevana dokumentacija obsega 124 listov, od tega dokument pod zap. št. 1 (tj. tožba) vsebuje večje število prilog v približnem obsegu treh fasciklov. V sodnem spisu so vloženi izvirniki sodnih odločb, zapisnikov, odredb za izvajanje nalog, izjave ali dejanja, ki so zapisane v obliki uradnega zaznamka, vročilnice, sodni dopisi, zaprosila, posredovanja dopisov, potrdila in druga sodna pisanja. Zaradi narave zadeve podrobnejša opredelitev obsega zahtevane dokumentacije, kot je bila navedena in sledi še v nadaljevanju, ni mogoča, saj bi s tem lahko bila ogrožena zaupnost podatkov.

 

Organ se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih dokumentov skliceval na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[1], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. IP je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, ki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznikov. Zahtevana dokumentacija se nanaša na finančno preiskavo fizične osebe po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11, 25/14 in 53/18 – odl. US; v nadaljnjem besedilu ZOPNI), v okviru katere so bili zbrani in obdelani podatki o obsegu in vrednosti premoženja določene fizične osebe in njenih svojcev. Tovrstna dokumentacija že po zakonu vsebuje vrsto osebnih (pa tudi davčnih) podatkov. Po 8. členu ZOPNI so državni organi, nosilci javnih pooblastil, banke in druge finančne organizacije dolžni dajati pristojnim organom iz 7. člena tega zakona in organom, pristojnim za izvrševanje odločb po tem zakonu, zahtevano pomoč, ki je brezplačna. Upravljavci uradnih evidenc, registrov in javnih knjig ter drugih varovanih podatkov, informacij in dokumentacije, potrebnih za namen izvrševanja pristojnosti po tem zakonu, morajo pristojnim organom na njihovo pisno zahtevo brezplačno posredovati zahtevane podatke. V zahtevi za posredovanje podatkov, informacij in dokumentacije pristojni organ navede, katere podatke zahteva, ime in priimek ter datum in kraj rojstva ali enotno matično številko in podatke o prebivališču lastnikov, katerih podatke zahteva, enoznačno številko, pod katero vodi zadevo, in primeren rok, v katerem morajo biti podatki posredovani, ter opozorilo, da se osebi, na katero se podatki nanašajo, ne sme razkriti, da so bili posredovani. Pri posredovanju podatkov, informacij in dokumentacije iz prejšnjega odstavka za sodišče, državno tožilstvo, drug državni organ, nosilca javnih pooblastil, notarja, banke in druge finančne organizacije ter njihove delavce ne velja obveznost varovanja tajnih podatkov, poslovne skrivnosti ter bančne in poklicne tajnosti. Z vpogledom v zahtevano dokumentacijo je IP ugotovil, da le-ta vsebuje podatke o dohodkih, ki so bili napovedani finančni upravi, o obsegu premoženja, ki ga ima v lasti, posesti, ga uporablja ali uživa posamezna fizična oseba, o nepremičninah, vozilih, poslovanju po računih fizične osebe, o prilivih na bančne račune, odlivih po bančnih računih, o virih financiranja nepremičnin, o izdatkih za nakup premoženja in življenjske stroške, plačane z gotovino, ki ni bila predhodno dvignjena z bančnih računov fizične osebe (izdatki za vozilo, plačilo davkov, tekočih stroškov v zvezi z nepremičninami, izdatki za sodne takse in stroške zastopanja pred sodišči), o porabi sredstev za kritje življenjskih stroškov (stroški potovanj), o prenosu premoženja na druge osebe ter priloge kot dokazi o navedenem. V okviru finančne preiskave so bili izpostavljeni tudi zakoniti in obdavčeni dohodki, plačani davki in prispevki za daljše obdobje. Dokumentacija tako vsebuje poleg osebnih podatkov tudi davčne. Tako je tudi sklicevanje organa na določbo 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek, pravilno.

 

Zaradi načina zapisa, zbiranja tovrstnih podatkov, osredotočenosti podatkov in podrobnega zapisa konkretnih značilnosti anonimizacija z izvedbo delnega dostopa, ki je urejen v 7. členu ZDIJZ, ni mogoča. Osebnih podatkov (kot tudi davčnih) v zahtevani dokumentaciji namreč ni mogoče izločiti, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Zaradi osredotočenosti preiskave in zgoščenosti zbranih osebnih podatkov enega samega posameznika ne bi bilo težko določiti, kljub prekritju osebnega imen. Da gre za skoncentriran nabor točno določenih osebnih (in davčnih) podatkov je moč sklepati tudi iz 11. člena ZOPNI, ki ureja namen in obseg finančne preiskave. Tako je v drugem odstavku navedenega člena določeno, da se v finančni preiskavi zberejo: podatki o obsegu premoženja osumljenca, obdolženca, obsojenca ali zapustnika in razmerju med njegovimi dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je plačal, ter vrednostjo premoženja, ki ga je imel oziroma ga ima v lasti, posesti, ga uporablja, uživa, z njim razpolaga ali je razpolagal v obdobju, za katero se opravi finančna preiskava; podatki o obsegu premoženja iz prejšnje alineje, ki je bilo preneseno na povezane osebe ali je prešlo na pravne naslednike v obdobju, za katero se opravi finančna preiskava, ter način prenosa oziroma prehoda; drugi podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek oziroma je glede na okoliščine primera smotrno, da se pridobijo za ugotovitev izvora, obsega in prenosa premoženja.

 

Prosilec je v pritožbi navedel, da gre v predmetni zadevi za civilni postopek proti osebi, ki je zaradi njene funkcije absolutno javna oseba, in se organ zato ne more sklicevati na varstvo osebnih podatkov, s čimer IP ni mogel soglašati. Čeprav imajo absolutno javne osebe zmanjšano polje pričakovane zasebnosti, to še ne pomeni, da pri podatkih, ki jih vsebuje zahtevana dokumentacija, ne gre za varovane osebne podatke. IP je tako še pred neposredno izvedbo testa sorazmernosti po tretjem odstavku 15. člena Ustave RS pri dostopu do zahtevane dokumentacije vzel v obzir dejstvo, da gre pri zahtevanih informacijah za podatke, ki so bili zbrani na podlagi ZOPNI, za katerega je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da prvi odstavek 57. člena navedenega zakona ne le omogoča, ampak narekuje, da se zakon kot celota ne uporablja le za naprej, ampak tudi za nazaj, zaradi česar je navedeno določbo razveljavilo (odl. US RS, št. U-I-6/15, Up-33/15, Up-1003/15). Ker so se zaradi 57. člena ZOPNI vse določbe zakona v celoti uporabljale tudi za nazaj, to pomeni, da so se tudi vsi podatki o določenem posamezniku zbirali za nazaj in so bili tako zbrani prekomerno in protiustavno. Tako je že dejstvo, da je bila pravna podlaga za njihovo zbiranje protiustavna, IP vodilo v zaključek, da razkrivanje tovrstnih podatkov zapade pod absolutno varovane osebne podatke, ki jih ni mogoče razkrivati niti na podlagi manjšega polja pričakovane zasebnosti v primeru absolutno javne osebe. Prav tako IP meni, da zahtevani podatki ne zapadejo pod določilo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. IP je namreč ugotovil, da v civilnem postopku, ki je bil zaključen zaradi umika tožbe, ni bila sprejeta meritorna odločitev, ki bi (lahko) nakazovala na kakršnakoli dejstva, povezana z opravljanjem javne funkcije določenega posameznika.  

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

IP je izvedel tudi t.i. test javnega interesa, na katerega se je prosilec skliceval v pritožbi. IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Po navedeni določbi se sicer ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ je dopustno uporabiti le v izjemnih primerih, že iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-6/15, Up-33/15, Up-1003/15, pa je jasno razvidno, da ZOPNI ni prestal pogoja javne korist (ki je del javnega interesa), kar je vodilo k njegovi razveljavitvi. Tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), izhaja, da je javni interes glede razkritja zahtevanih informacij podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Zaradi vsega navedenega pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni. Poleg tega pa večji del podatkov predstavljajo tudi podatki o davčnih tajnosti, pri katerih se skladno s 5. alinejo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ test javnega interesa ne uporablja.

 

Glede na navedeno je odločitev organa, pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena. Zato je IP pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil (1. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (Uradni list Evropske unije, št. L 127, 23. 5. 2018).