Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 28.07.2011
Naslov: Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
Številka: 090-106/2011/15
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK
Prosilec zahteval listine, ki so nastale v teku postopka zaradi insolventnosti podjetja, in sicer bilance stanje in pogodbe za storitve računovodstva, najema prostorov, hrambe ter arhiviranja. Organ je prosilca glede bilanc stanja napotil na spletne evidence AJPES, glede pogodb pa zahtevo zavrnil, ker z njimi ni razpolagal. Prosilec se je pritožil, ker so bile zahtevane bilance na spletu nečitljive in je zahteval bolj čitljivo obliko dokumenta. Prav tako je zahteval, da organ pridobi zahtevane pogodbe. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil, ker organ ni razpolagal z bolj čitljivimi bilancami niti z zahtevanimi pogodbami, po ZDIJZ pa jih tudi ni dolžan pridobiti.


ODLOČBA
Številka: 090-106/2011/15
Datum: 28. 07. 2011

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………… (v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 05. 2011 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 16. 05. 2011, izdaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca se zavrne.

2.    V  postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je na organ dne 22. 04. 2011 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval listine, ki so nastale v teku postopka zaradi insolventnosti Hranilnokreditne službe Sicura Ljubljana, in sicer:
1.    bilance stanje na dan 31. 12. 2008, 31. 12. 2009 ter 31. 3. 2010;
2.    pogodbe za storitve računovodstva, najema prostorov v Lesnina Trgovina, hrambe (s podjetjem Finesto-arhiv d.o.o.) ter arhiviranja (s podjetjem Mikrografija d.o.o.).

Organ je dne 16. 05. 2011 izdal odločbo št. Su ZDIJZ 1-8/2011, v kateri je zahteve prosilca v celoti zavrnil.

Prosilec se je na odločbo organa dne 17. 05. 2011 pritožil, organ pa po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 23. 05. 2011 odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Dne 06. 07. 2011 je Pooblaščenec pri organu opravil ogled in camera, na podlagi katerega je bil napravljen zapisnik št. 090-106/2011/5, dne 11. 07. 2011 pa je od organa pridobil še dodatne informacije.

Dne 21. 07. 2011 je Pooblaščenec prosilcu na podlagi določb prvega odstavka 9. člena ZUPO posredoval povzetke ugotovitev iz ogleda in camera ter iz posredovanih dodatnih pojasnil s strani organa ter prosilca pozval, da posreduje morebitne ugovore oz. nasprotne argumente oz. da se pisno izreče o prejetih ugotovitvah Pooblaščenca.

Prosilec na navedeni poziv Pooblaščenca ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Glede pogoja iz prve točke Pooblaščenec pojasnjuje, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje. Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Tudi iz komentarja ZDIJZ izhaja, da se pravica dostopa do informacij javnega značaja nanaša na vse informacije javnega značaja, kar pomeni, da je med drugim v sklop zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja uvrščena tudi celotna sodna veja oblasti.  Takšno stališče smiselno izhaja tudi iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kajti če bi zakonodajalec želel popolnoma izključiti uporabo določb ZDIJZ za dostop do dokumentov, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi sodnega postopka, te izjeme ne bi opredelil v ZDIJZ na način, ki pod določenimi pogoji dopušča dostop tudi do takšnih informacij. Navedena izjema je dokaz za to, da ZDIJZ zagotavlja (na podlagi škodnega testa) visoko raven kritičnosti pri odločanju organov o dostopnosti dokumentov, ki izvirajo iz sodnih postopkov. Glede na določbe 51. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZFPPIPP) je za odločanje v postopku zaradi insolventnosti pristojno okrožno sodišče. V konkretnem primeru prosilec zahteva dokumente, ki naj bi jih sodišče pridobilo ravno v okviru postopka zaradi insolventnosti Hranilnokreditne službe Sicura, na kar se tako v svoji zahtevi, kot tudi v svoji pritožbi, sklicuje tudi sam prosilec. Pooblaščenec zato ugotavlja, da zahtevane informacije nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa.

Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotavljal, ali organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga v materializirani obliki, in sicer ločeno glede zahtevanih bilanc stanja in ločeno glede zahtevanih pogodb Hranilnokreditne službe Sicura.

a)    Bilance stanja

Prosilec je zahteval bilance stanja Hranilnokreditne službe Sicura na dan 31. 12. 2008, 31. 12. 2009 ter 31. 3. 2010. V konkretnem primeru ni sporno, da organ z navedenimi bilancami razpolaga, saj jih je Pooblaščencu tudi pokazal na ogledu in camera. Ker pa so zahtevane bilance prosto dostopne v javnih registrih na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence Slovenije (AJPES), je organ prosilca v svoji odločbi št. Su ZDIJZ 1-8/2011 le napotil na navedene spletne strani. Glede na določbe petega odstavka 6. člena ZDIJZ, namreč organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.

Iz pritožbe prosilca izhaja, da so bilance stanja, ki so dostopne na spletnih straneh AJPES, nečitljive, zaradi česar je ta od organa zahteval, da mu posreduje bolj čitljivo verzijo dokumentov.

Pooblaščenec je z namenom preveriti, ali organ morda razpolaga z bolj čitljivo verzijo dokumentov (zahtevanih bilanc stanja), dne 06. 07. 2011 pri organu opravil ogled in camera. Na navedenem ogledu je Pooblaščenec ugotovil, da se v samem stečajnem spisu št. St 1036/08 sicer nahajajo zahtevane bilance stanja, vendar pa so enako čitljive kot tiste na spletnih straneh AJPES. Kot je namreč pojasnil organ, morajo na podlagi 98. člena ZFPPIPP vsa pisanja stečajni upravitelji vložiti v elektronski obliki (pdf), podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Ta dokument se vnese v računalniški program (aplikacijo) pri organu, kjer le-ta program preveri vse podatke in če je upravitelj na tem dokumentu in v aplikaciji enak, potem računalniški program dovoli vpis in zraven »prilepi« pdf dokument upravitelja – torej ga sodišče ne more in ne sme spreminjati. Pooblaščenec je vseeno opravil še ogled v stečajni pisarni, kamor stečajni upravitelji pošiljajo dokumente. Vodja sodniških pomočnikov v stečajni pisarni je prikazala postopek posredovanja dokumentov, ki jih organ prejme od stečajnega upravitelja, AJPES. Pri tem organ dejansko ne more in ne sme spreminjati ničesar na prejetem dokumentu, temveč ga mora v identični obliki posredovati naprej. To izhaja iz 122.a člena ZFPPIPP, ki določa, da Center za informatiko na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije upravlja programsko opremo, ki med drugim omogoča posredovanje podatkov o posameznem postopku zaradi insolventnosti v objavo in posredovanje pisanj v objavo po 2. do 8. točki prvega odstavka 122. člena v ZFPPIPP. Enajsti odstavek 122. člena ZFPPIPP pa določa, da mora AJPES zagotoviti, da se na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti objavijo pisanja, ki ji jih zaradi objave posredujejo sodišča. Dejansko torej organ razpolaga le s takšnimi bilancami stanja, kot so objavljene na spletnih straneh AJPES.

Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja v obliki, kot jo zahteva prosilec, ne obstaja, saj organ razpolaga le s takšnimi bilancami stanja, kot so že javno objavljene in s katerimi prosilec že razpolaga. Pooblaščenec obenem nima pristojnosti presojati izgleda in čitljivosti dokumentov in organom nalagati, s kakšnimi dokumenti bi morali razpolagati. Organi so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in v skladu z določbami ZDIJZ niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Glede na vse navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da nista izpolnjena drugi in posledično tudi tretji pogoj za obstoj informacije javnega značaja iz 4. čl. ZDIJZ, saj organ z zahtevanimi – torej bolj čitljivimi bilancami ne razpolaga v materializirani obliki.

b)    Pogodbe

Prosilec je od organa zahteval tudi posredovanje pogodb za najem storitev računovodstva, najem prostorov v Lesnina Trgovina, hrambo (s podjetjem Finesto-arhiv d.o.o.) ter arhiviranje (s podjetjem Mikrografija d.o.o.) iz stečajnega spisa št. St 1036/08.

Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj jih stečajni upravitelj ni posredoval v spis št. St 1036/08.

Na ogledu in camera je organ Pooblaščencu pojasnil, da ne gre za pogodbe, ki bi bile relevantne za stečajni postopek, zaradi česar jih ni pridobil v spis in jih torej spis ne vsebuje. Organ z zahtevanimi pogodbami ne razpolaga niti ne ve, da bi z njimi razpolagal kak drug zavezanec za postopek po ZDIJZ.

Poleg tega je sodnica Jelka Rozman naknadno Pooblaščencu posredovala še dodatna pojasnila, v katerih je navedla, da se zahtevane pogodbe ne nahajajo v spisu št. St 1036/2008, saj niso ključnega pomena za konkretni stečajni postopek in tudi niso pomembne s stališča nadzora organa nad delom stečajnega upravitelja. Gre za pogodbe, ki se nanašajo na storitve, ki so potrebne za izvedbo stečajnega postopka, ta pa je v pristojnosti stečajnega upravitelja. Stroški za izvedbo storitev iz zahtevanih pogodb, torej stroški računovodstva, hrambe, arhiviranja in najema prostorov, so namreč glede na določbe 7. točke drugega odstavka v povezavi z prvim odstavkom 355. člena ZFPPIPP stroški stečajnega postopka. Organ pa za nadzor nad temi stroški ne potrebuje samih pogodb. Glede na določbe drugega odstavka 294. člena ZFPPIPP mora namreč stečajni upravitelj kot del otvoritvenega poročila organu predložiti tudi predlog predračuna stroškov stečajnega postopka. Na podlagi tega predloga in na podlagi mnenja upniškega odbora nato organ v skladu s prvim odstavkom 356. člena ZFPPIPP določi predračun stroškov stečajnega postopka. V tem predračunu pa so, kot že navedeno, zajeti tudi stroški storitev iz pogodb, ki jih zahteva prosilec.

Pri tem je izbira izvajalcev in sklenitev pogodb za izvedbo stečajnega postopka v pristojnosti stečajnega upravitelja, organ pa opravlja nadzor le preko poročil upravitelja, pri čemer stroški dogovorjenih storitev ne smejo presegati odobrenih stroškov (predračuna). Gre torej za nujne pogodbe, ki so namenjene izvedbi stečajnega postopka in kot take same po sebi niso predmet pregleda s strani organa, še manj pa s strani upnikov, ki dajejo le mnenje upniškega odbora k predračunu stroškov stečajnega postopka. Tako je za vse stečajne postopke določal že prej veljavni Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) in tako določa tudi ZFPPIPP.

Tako Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo. Prav tako ob reševanju pritožbe prosilca ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Pooblaščenec je zato pritožbo prosilca tudi v tem delu zavrnil kot neutemeljeno.

Sklepno

Glede na vse navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je organ ravnal v skladu z ZDIJZ, ko je prosilca glede njegove zahteve po bilancah stanja napotil na spletne strani AJPES. Hkrati je Pooblaščenec ugotovil, da organ z bolj čitljivimi bilancami stanja ne razpolaga, zaradi česar nista izpolnjena dva izmed treh osnovnih pogojev za obstoj informacije javnega značaja iz 4. čl. ZDIJZ. Enako je Pooblaščenec ugotovil, da organ ne razpolaga s pogodbami, ki jih je zahteval prosilec.

Pooblaščenec je tako ugotovil, da informacije, ki jih zahteva prosilec (bolj čitljive bilance stanja in pogodbe o storitvah računovodstva, hrambe, arhiviranja ter najema prostorov), pri organu ne obstajajo, zaradi česar pritožba prosilca ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil ter potrdil izpodbijano odločbo.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 16. 05. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Maja Lubarda                                                  
svetovalka Informacijskega pooblaščenca                        
                                                     

Informacijski pooblaščenec:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl.prav.
namestnica pooblaščenke