Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 29.06.2011
Naslov: Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
Številka: 090-83/2011/7
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


Sodba Upravnega sodišča


POVZETEK
Prosilec je zahteval informacijo o tem, kdaj je bila vložena tožba oz. predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze med dvema določenima posameznikoma, kdaj je bil razpisan in kdaj opravljen prvi narok za glavno obravnavo in kdo je bil sodnik, ki je odločal o tej zadevi. Prosilec je izrazil mnenje, da se ne strinja s tem, da je potrebno šteti samo dejstvo obstoja sodnega postopka razveze zakonske zveze za osebni podatek oziroma osebno okoliščino posameznika. Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilca zoper zavrnilno odločbo organa, in sicer zaradi varstva osebnih podatkov navedenih posameznikov. Ni pomembno, ali je prosilcu že znano dejstvo razveze zakonske zveze, saj se dostop do dokumentov presoja ne glede na to, kakšne informacije so prosilcem že znane. Pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov ne obstaja, zato je podana izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.




ODLOČBA
Številka: 090-83/2011
Datum: 29. 6. 2011


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2 in 117/2006 - ZDavP2; ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca ……… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo organa Okrožno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 13. 4. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 
O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca zoper odločbo organa št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 13. 4. 2011 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
 


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 4. 4. 2011 pri organu vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je najprej opisal, da je v letu 2004 pred organom potekal postopek razveze zakonske zveze med ………. in ………, nato pa zapisal, da ga v zvezi z opisanim postopkom zanima:
-    kdaj (točen datum) je bila vložena tožba oz. predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze;
-    kdaj je bil razpisan in kdaj opravljen prvi narok za glavno obravnavo;
-    kdo je bil sodnik, ki je odločal o zadevi.

Organ je izdal odločbo št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 13. 4. 2011 in v celoti zavrnil zahtevo prosilca za pridobitev osebnih podatkov ………. in ………., saj je ocenil, da gre za občutljive osebne podatke. Organ je obrazložitev svoje odločbe utemeljil na obveznosti varstva osebnih podatkov v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; ZVOP-1). Organ je še navedel, da ne potrjuje informacije o postopku razveze med navedenima posameznikoma. Poleg tega je organ navedel še definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter opredelitev pojma posameznika iz 6. člena ZVOP-1.
 
Prosilec je zoper odločbo organa dne 20. 4. 2011 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da iz izpodbijane odločbe ni jasni razvidno, na koga naj bi se varovani osebni podatki nanašali ter kakšen je razlog, da zahtevani podatki niso informacija javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Prosilec meni, da je podan pogoj iz 4. člena ZDIJZ, saj se morajo zahtevani dokumenti (vsaj glede datuma vložitve pravnega sredstva in datuma razpisa in oprave prvega naroka) nahajati v evidenci vpisnika ali kot odtis prejemnega žiga na prvi strani vloženega pravnega sredstva, na vabilu na prvi narok za glavno obravnavo in/ali v zapisniku naroka oziroma glavne obravnave (seveda ob ustreznem zakritju občutljivih podatkov). Informacije, ki jih zahteva prosilec, se nanašajo na vprašanje transparentnega in zakonitega poslovanja sodišča, preverjanja spoštovanja vrstnega reda obravnavanja zadev, glede na čas vložitve pravnega sredstva, med drugim tudi zaradi problematike sodnih zaostankov. Ob zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij bi to pomenilo, da v Sloveniji ne obstaja (učinkovito) notranje pravno sredstvo zoper morebitno kršitev enakega obravnavanja v sodnih postopkih. Prosilec se v pritožbi sklicuje tudi na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer je očitno, da podatek o vložitvi pravnega sredstva na sodišče ter datum razpisa in oprave naroka v družinskih zadevah (postopkih razveze zakonske zveze in/ali v postopkih, ki se tičejo varstva in vzgoje ter stikov z mladoletnimi otroki) ne šteje za podatek, ki je pred javnim razkritjem varovan kot osebni podatek, saj te podatke povzema celo v svojih javno objavljenih sodbah, v katerih so pritožniki praviloma javno znani z imenom in priimkom. Glede vprašanje varstva podatka o istovetnosti predsednika senata, ki je odločal o zadevi, prosilec navaja, da ni jasno, ali je namen zavrnitve dostopa do istovetnosti sodnika v varovanju osebnih podatkov strank v postopku ali v funkciji varovanja osebnih podatkov sodnika samega. Prosilec namreč meni, da je varovanje podatka o istovetnosti sodnika v funkciji varovanja osebnih podatkov strank v postopku pravno absurdna, saj če je sodnik v kakršnikoli osebni povezavi s katero od strank, se mora že po uradni dolžnosti izločiti. Če pa je varovanje podatka o istovetnosti sodnika stvar varovanja osebnih podatkov sodnika samega, pa prosilcu ni jasno, zakaj bi bili sodniki družinskega oddelka zavarovani bolj kot njihovi kolegi na civilnem, gospodarskem in kazenskem oddelku. Na spletnih straneh sodišča je namreč za sodnike, ki so člani ostalih oddelkov na predmetnem sodišču, poleg objavljene razpisane glavne obravnave v konkretni zadevi možno videti tudi ime sodnika, ki v zadevi odloča oziroma predsednika senata, kadar sodišče odloča senatno.

Organ je z dopisom št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 22. 4. 2011 Pooblaščencu odstopil v reševanje pritožbo prosilca. Organ je pojasnil, da prosilec ni izkazal opravičene koristi po 150. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), organ pa je ocenil, da bi pridobitev zahtevanih informacij pomenila kršitev določb ZVOP-1. Organ je ocenil, da bi posredovanje zahtevanih podatkov pomenilo potrditev razveze, zato zahtevi ni ugodil v nobenem delu, čeprav načeloma ime sodnika ni varovan osebni podatek, vendar bi v tem primeru potrdil obstoj postopka razveze, kar pa je osebni podatek.
 
Prosilec je dne 5. 5. 2011 v zvezi s konkretnim postopkom Pooblaščencu v vednost poslal komentar na dopis organa št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 22. 4. 2011. V njem je prosilec zapisal, da obrazložitev izpodbijane odločbe vsebuje le kopirane člene različnih zakonov brez njihove subsumpcije na predmetno dejansko stanje. Izpodbijana odločba ne vsebuje vsebinskega odgovora, zakaj naj bi bila zahteva za dostop do informacij javnega značaja zavrnjena, saj v njej ni pojasnjeno, kaj naj bi bil osebni podatek, ki se ga z zavrnitvijo varuje oziroma komu naj bi pripadal. Neobrazloženost upravne odločbe pomeni absolutno bistveno kršitev določb ZUP. V zvezi z vprašanjem potrditve obstoja postopka razveze prosilec pojasnjuje, da ima z ………. skupnega otroka in mu je dejstvo, da je bila leta 2004 v postopku razveze, znano. Prosilec meni, da posredovanje informacije o datumu vložitve pravnega sredstva, razpisa in oprave prvega naroka in ime sodečega sodnika, več kot očitno ne bi povzročilo potrditve obstoja samega dejstva postopka razveze v konkretnih okoliščinah in s tem ne posega v pravico do zasebnosti. Prosilec se ne strinja niti s tem, da je potrebno šteti samo dejstvo obstoja sodnega postopka razveze zakonske zveze za osebni podatek oziroma osebno okoliščino posameznika. Prosilec utemeljuje stališče, da postopek razveze zakonske zveze učinkuje na zakonski stan (torej na osebno okoliščino posameznika) šele po pravnomočnem zaključku postopka, pred tem pa sámo dejstvo obstoja postopka razveze zakonske zveze ne izda prav ničesar, ker ne vpliva na osebni položaj posameznika. Prosilec pa od organa ni zahteval podatka o tem, kako in kdaj se je predmetni postopek zaključil, niti ali so nastali učinki na zakonski stan. Prosilec meni, da se zahtevane informacije nanašajo zgolj na okoliščine poslovanja sodišča in ne na samo vsebino postopka razveze. Nadalje je prosilec še izpostavil, da je javnost v družinskih sporih izključena zgolj glede prisostvovanju na sami glavni obravnavi in pridobivanju informacij, predloženih na njej, javnost pa ni izključena tudi glede drugih vidikov sojenja. Zato naj bi bilo po mnenju prosilca, sklicujoč se na določbe ZPP, treba kot javne šteti celo sodbe, izdane v družinskih postopkih. Prosilec smatra to kot popolnoma normalno, saj ima javnost pravico do vpogleda oziroma seznanitve s sodno prakso sodišč in morebitnimi odgovori sodne prakse na zakonske pomanjkljivosti in nedoslednosti, ki se tiče oblastnega urejanja zasebnih razmerij v družini. Javnost sojenja glede na določbe ZPP po mnenju prosilca ni izključena tako daleč, da se ne bi smelo pridobiti podatkov v zvezi s samim poslovanjem sodišča.

Pritožba ni utemeljena.

1.    Predmet presoje Pooblaščenca

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

2.    Pojem informacije javnega značaja

Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. ZDIJZ v 1. členu določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je kot državni organ nedvomno opredeljen kot organ zavezanec po ZDIJZ.

Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. 4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja; to je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
-    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
-    da organ z njo razpolaga,
-    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

3.    Vprašanje bistvene kršitve določb postopka

Pooblaščenec se ne more pridružiti pritožbenim navedbam prosilca, da izpodbijana odločba ne vsebuje vsebinskega odgovora, zakaj naj bi bila zahteva za dostop do informacij javnega značaja zavrnjena, saj v njej ni pojasnjeno, kaj naj bi bil osebni podatek, ki se ga z zavrnitvijo varuje oziroma komu naj bi pripadal, neobrazloženost upravne odločbe pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka.

Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da ne potrjuje obstoja zahtevane informacije, Pooblaščenec pa v zvezi s tem ugotavlja, da iz izreka odločbe in njene obrazložitve izhaja, da je razlog za zavrnitev dostopa do informacij in za nerazkritje, ali informacija sploh obstaja ali ne, varstvo osebnih podatkov posameznikov.

Pooblaščenec ugotavlja, da že iz samega smisla postopka po ZDIJZ in sistema izjem od prostega dostopa do informacij izhaja, da mora imeti organ možnost, da prosilcu ne razkrije, ali zahtevana informacija sploh obstaja ali ne, kadar je že sámo vprašanje obstoja dokumenta varovano s katero od izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. To je tudi bistvo problema v konkretnem postopku, saj je organ presodil, da bi že s potrditvijo obstoja zahtevanih informacij kršil določbe ZVOP-1.

Namen zakonodajalca, da se zaradi varstva izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ omeji nekatere pravice strank upravnega postopka, ki so jim dane v drugih vrstah upravnih postopkov, izhaja tudi iz Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP). 12. člen ZInfP namreč omejuje pravico stranke do pregleda spisa v zadevah dostopa do informacij javnega značaja in v 1. odstavku določa, da pravica strank do pregleda dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja do pravnomočnosti odločbe Informacijskega pooblaščenca ne vključuje pregleda zahtevanega dokumenta in drugih dokumentov zadeve, iz katerih bi se dalo razbrati ali sklepati na vsebino zahtevane informacije.

Pooblaščenec ugotavlja, da bi se iz sáme navedbe, ali informacija (dokument) obstaja ali ne, nedvomno dalo razbrati oziroma sklepati na vsebino zahtevane informacije. Zato je Pooblaščenec ugotovil, da organ v tem delu ni kršil določb ZUP in ni storil bistvene kršitve določb upravnega postopka. Zaradi varovanja pravice do varstva osebnih podatkov je organ namreč izrecno zapisal, da ne potrjuje informacije, ali je med posameznico in posameznikom potekal postopek razveze pred organom. Glede na specifiko postopka po ZDIJZ, kjer v konkretnem primeru že potrditev obstoja dokumenta predstavlja varovano informacijo (osebni podatek), je organ torej ravnal pravilno.

4.    Razlog za zavrnitev pritožbe - izjema varstva osebnih podatkov

Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli izmed izjem od prostega dostopa, ki so določene v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Navedeni odstavek ZDIJZ taksativno določa 11 izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.

V konkretnem primeru je organ zavrnil zahtevo prosilca s sklicevanjem na 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Pooblaščenec je moral zato v pritožbenem postopku presoditi, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera izmed izjem od prostega dostopa iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, predvsem izjema varstva osebnih podatkov.

4.1    Vprašanje obstoja osebnih podatkov in razloga za njihovo varovanje

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, zakaj v postopkih po ZDIJZ ne more biti relevantna navedba prosilca, da mu je informacija o obstoju postopka razveze zakonske zveze znana že od leta 2004, saj je z navedeno posameznico v osebni povezanosti. Ne organ na prvi stopnji ne Pooblaščenec v pritožbenem postopku se v postopkih po ZDIJZ ne smeta spraševati, kdo je konkretni prosilec in kakšne informacije so mu že znane ali so mu na razpolago. Dostop do informacij javnega značaja je namreč omogočen prav vsakomur, zato so osebne povezave, poklic, delovno mesto, članstvo v organizacijah ali kakršne koli druge osebne ali stvarne okoliščine na strani prosilca popolnoma nerelevantne. Celo nasprotno, organ kakršnih koli okoliščin na strani prosilca pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati. Organ bi namreč s tem povzročil različno obravnavo prosilcev, čeprav bi moral zahtevane dokumente presojati same po sebi in upoštevati učinek erga omnes. Dostop do informacij javnega značaja je omogočen bodisi vsem bodisi nikomur, ni pa ga možno odobriti neki kategoriji ali posameznim prosilcem ter zavrniti drugim. Zato navedba prosilca, da mu je kar koli v zvezi z zahtevanimi informacijami že znano, ne more imeti vpliva na presojo obstoja izjeme varstva osebnih podatkov. Po presoji Pooblaščenca bi organ kršil varstvo osebnih podatkov navedenih dveh posameznikov s tem, ko bi iz svojih uradnih evidenc prosilcu posredoval zahtevane podatke, ne glede na to, ali je prosilcu kar koli od zahtevanih informacij (ali njihovo ozadje) že znano.

Nadalje se Pooblaščenec opredeljuje do navedb prosilca, da samo dejstvo obstoja sodnega postopka razveze zakonske zveze ni mogoče šteti za osebni podatek oziroma osebno okoliščino posameznika.

Primarno Pooblaščenec pojasnjuje, da podatek o teku postopka razveze zakonske zveze nedvomno predstavlja varovan osebni podatek posameznika, na katerega se tak podatek nanaša. Organ je v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da ZVOP-1 v 1. točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika (ne glede na obliko, v kateri je izražen). ZVOP-1 v 2. točki 6. člena tudi opredeljuje pojem posameznika, ki je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pomembna je tudi opredelitev pojma obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1, saj 8. člen tega zakona določa, da mora za vsako obdelavo osebnih podatkov obstajati pravna podlaga (bodisi v zakonu bodisi v osebni privolitvi posameznika). Obdelava osebnih podatkov tako pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, ipd.

Podatki iz evidenc organa v zvezi s sodnimi postopki, ki vsebujejo osebne podatke, nedvomno predstavljajo zbirko osebnih podatkov, zato so tudi ti osebni podatki deležni zaščite po ZVOP-1 in posledično po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (če ne gre slučajno za kakšno posebno okoliščino, denimo porabo javnih sredstev).

Prosilec navaja stališče, da ima postopek razveze zakonske zveze učinek na zakonski stan (torej na osebno okoliščino posameznika) šele po pravnomočnem zaključku postopka, pred tem pa sámo dejstvo obstoja postopka razveze zakonske zveze, ker to še ne vpliva na osebni položaj posameznika, ne izda prav ničesar in zaradi tega ne gre za osebne podatke oziroma osebno okoliščino posameznika. Takšno stališče prosilca je zmotno, saj kakršen koli podatek o "družbeni identiteti" posameznika (kot jo navaja ZVOP-1 v 2. točki 6. člena) predstavlja osebni podatek, če se nahaja v zbirki osebnih podatkov. Vprašanje zakonskega stanu, sklenitve ali razveze zakonske zveze, je nedvomno osebni podatek posameznika, ki izvira iz njegove strogo zasebne sfere, ne glede na to, ali je o njem pravnomočno odločil kakšen državni organ ali ne. Razlogovanje prosilca bi pripeljalo do nevzdržnih položajev, ki v določbah zakona, predvsem ZVOP-1, nimajo nikakršne opore.

4.2    Vprašanje, na koga se varovani osebni podatki nanašajo

Prosilec v pritožbi tudi navaja, da iz izpodbijane odločbe ni jasno razvidno, na koga naj bi se varovani osebni podatki nanašali (na sodnika ali na posameznike). Prosilec namreč meni, da bi bilo varovanje podatka o istovetnosti sodnika zaradi varstva osebnih podatkov strank pravno absurdna, saj če je sodnik v kakršnikoli osebni povezavi s katero od strank, se mora že po uradni dolžnosti izločiti. Če pa je varovanje podatka o istovetnosti sodnika stvar varovanja osebnih podatkov sodnika samega, pa prosilcu ni jasno, zakaj bi bili sodniki družinskega oddelka zavarovani bolj kot njihovi kolegi na civilnem, gospodarskem in kazenskem oddelku. Na spletnih straneh sodišča je namreč za sodnike, ki so člani ostalih oddelkov na predmetnem sodišču, poleg objavljene razpisane glavne obravnave v konkretni zadevi možno videti tudi ime sodnika, ki v zadevi odloča oziroma predsednika senata, kadar sodišče odloča senatno.

Pooblaščenec ugotavlja, da ni dvoma v to, da je sklicevanje organa na izjemo varstva osebnih podatkov namenjeno varstvu posameznikov, za katera prosilec zahteva informacijo o tem, kdaj je bila vložena tožba oz. predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, kdaj je bil razpisan in kdaj opravljen prvi narok za glavno obravnavo in kdo je bil sodnik, ki je odločal o zadevi. Organ sicer v obrazložitvi izpodbijane odločbe tega konkretno ni navedel, vendar iz izreka te odločbe jasno izhaja, da je v celoti zavrnil zahtevo prosilca za pridobitev osebnih podatkov ……….  in ………. prav zaradi varstva osebnih podatkov. Tako tudi iz same obrazložitve odločbe ne izhaja dvom, čigave osebne podatke se varuje. Glede na to, da se je organ (pravilno) odločil za to, da niti ne potrdi niti ne zanika obstoja postopka razveze zakonske zveze zaradi varstva osebnih podatkov vpletenih oseb, bi že sama navedba imena sodnika, ki je odločal o zadevi, pomenila morebitno potrditev postopka razveze zakonske zveze. Zavrnitev posredovanja te informacije (imena morebitnega sodnika, ki bi odločal v tej zadevi), je bila torej nesporno v funkciji varovanja osebnih podatkov ………. in ………..

Iz zgoraj navedenih razlogov tako tudi niso relevantne navedbe prosilca, da ni razloga, da bi bili sodniki družinskega oddelka zavarovani bolj kot njihovi kolegi na drugih oddelkih, saj je na spletnih straneh sodišča poleg objavljene razpisane glavne obravnave v konkretni zadevi možno videti tudi ime sodnika, ki v zadevi odloča. Pri tem pa je potrebno poudariti, kar bo obrazloženo tudi v nadaljevanju, da 407. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, s sprem. in dop.) določa, da je v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki javnost izključena. Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/1994, s sprem. in dop.) pa v 3. alineji 1. odstavka 17.a člena določa, da se na oglasni deski sodišča (oziroma v elektronski obliki) razpored obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena. V zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki se torej razpored obravnav z navedbo strank in sodnika, ki obravnava zadevo, ne sme objavljati že po določbi zakona in volji zakonodajalca. Navedeno pa ne služi "privilegiranju" sodnikov družinskega oddelka, kot zmotno meni prosilec, temveč strank postopka v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki. Iz navedenega razloga tako tudi ni res, kar navaja prosilec, da je "javnost v družinskih sporih izključena zgolj glede prisostvovanju na sami glavni obravnavi in pridobivanju informacij, predloženih na njej, javnost pa ni izključena tudi glede drugih vidikov sojenja."

4.3    Vprašanja, povezana z izključitvijo javnosti sojenja in poslovanja sodišča

Prosilec se sklicuje tudi na pravico javnosti do vpogleda oziroma seznanitve s sodno prakso sodišč in morebitnimi odgovori sodne prakse na zakonske pomanjkljivosti in nedoslednosti, ki se tiče oblastnega urejanja zasebnih razmerij v družini. Javnost sojenja po mnenju prosilca ni izključena tako daleč, da se ne bi smelo pridobiti podatkov v zvezi s samim poslovanjem sodišča.

Pooblaščenec je že zgoraj prikazal, da 17.a člen Zakona o sodiščih v primerih, ko je javnost po zakonu ali odločitvi sodišča izključena, izključuje tudi objavo informacij na oglasni deski, ki se tičejo "poslovanja sodišča". Natančneje, citirani člen Zakona o sodiščih določa, da se v takih primerih ne objavljajo naslednje informacije (ki se sicer objavljajo v primerih, ko javnost ni izključena):
-    opravilna številka in vrsta zadeve;
-    datum in ura začetka obravnave ali seje, o katerih se obveščajo stranke;
-    podatek o kraju in prostoru, kjer se bo opravila obravnava ali seja, o kateri se obveščajo stranke;
-    osebno ime sodnika ali predsednika senata, ki obravnava zadevo;
-    osebno ime stranke v postopku.
Nedvomno to pomeni, da je zakonodajalec primere, v katerih je javnost izključena, bolj zavaroval pred očmi javnosti (tudi zaradi varstva osebnih podatkov in zasebnosti), in to ne zgolj v tako ozkem smislu, kot meni prosilec, torej le glede prisostvovanja na sami glavni obravnavi in pridobivanja informacij, predloženih na njej.

Prosilec je navedel, da se informacije, ki jih zahteva, nanašajo na vprašanje transparentnega in zakonitega poslovanja sodišča, preverjanja spoštovanja vrstnega reda obravnavanja zadev, glede na čas vložitve pravnega sredstva, med drugim tudi zaradi problematike sodnih zaostankov. Ob zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij bi to pomenilo, da v Sloveniji ne obstaja (učinkovito) notranje pravno sredstvo zoper morebitno kršitev enakega obravnavanja v sodnih postopkih.
Pooblaščenec pojasnjuje, da funkcija ZDIJZ ni v zagotavljanju "notranjega pravnega sredstva zoper morebitno kršitev enakega obravnavanja v sodnih postopkih". Takšno pravno sredstvo morda lahko v sodnih postopkih predstavlja službeni nadzor nad delom sodnika ali sodišča, nadzorstvena pritožba, rokovni predlog, zahteva za pravično zadoščenje ipd. (skladno z Zakonom o sodiščih, Zakonom o sodniški službi in Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja), ne pa pravica do dostopa do informacij javnega značaja. Izrazito pomembna funkcija ZDIJZ je resda nadzorna funkcija, vendar pa ta ne seže tako daleč, da bi zgolj zaradi razlogov, ki jih navaja prosilec (spoštovanje vrstnega reda, problematika sodnih zaostankov, itd.), predstavljala izjemo od izjeme varstva osebnih podatkov, kot je to v primeru podatkov o porabi javnih sredstev, ko nadzorna funkcija nad porabo javnih sredstev "premaga" nekatere izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Tako je Pooblaščenec ugotovil, da razlogi prosilca ne vplivajo na obveznost varstva osebnih podatkov po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
 
Poudariti je treba, da namen ZDIJZ ni v pridobivanju dokumentov, ki izrazito izhajajo iz zasebnopravne sfere posameznikov. Mnogokrat se organi zavezanci pri opravljanju svojih javnopravnih nalog sicer srečujejo in razpolagajo z zasebnopravnimi dokumenti posameznikov in ti niso avtomatično izključeni iz sistema dostopa do informacij javnega značaja. Vendar je tudi pri interpretaciji izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ treba upoštevati sam namen tega zakona, ki je med drugim v tem, da se z informacijami javnega značaja doseže čim večja obveščenost javnosti o delovanju zavezanih organov. V konkretnem primeru razkritje zahtevanih dokumentov iz zasebne sfere posameznikov, poleg tega, da gre za varovane podatke, ne bi služilo temeljnemu namenu ZDIJZ.

Pooblaščenec se za zaključek opredeljuje tudi do sklicevanja prosilca na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), kjer podatek o vložitvi pravnega sredstva na sodišče ter datum razpisa in oprave naroka v družinskih zadevah (postopkih razveze zakonske zveze in/ali v postopkih, ki se tičejo varstva in vzgoje ter stikov z mladoletnimi otroki) ne šteje za podatek, ki je pred javnim razkritjem varovan kot osebni podatek. Pooblaščenec pojasnjuje, da takšno sklicevanje ne more biti upoštevno, saj so organi v Republiki Sloveniji zavezani postopati po slovenski zakonodaji, ki je v zvezi z varstvom osebnih podatkov in objavljanjem razporeda obravnav, ko je v sodnih postopkih izključena javnost, jasna. Po drugi strani pa objavo navedenih osebnih podatkov na spletnih straneh ESČP ureja Poslovnik Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju Poslovnik ESČP), o javnosti dokumentov ESČP pa vsebuje splošne določbe tudi sama Evropska konvencija o človekovih pravicah. O tem je podrobneje pisal tudi Pooblaščenec v mnenju št. 0712-4/2008/2 z dne 6. 2. 2008, ki je objavljeno na spletni strani www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-varstvo-osebnih-podatkov/. Za objavo osebnih podatkov, ki jih navaja in kot vzorec predlaga tudi prosilec, na spletni strani ESČP obstaja torej posebna ureditev, ki ne vpliva na relevantno ureditev slovenske zakonodaje.

5.    Sklepno

Pooblaščenec je glede na vse zgoraj navedeno ugotovil, da je v obravnavanem primeru organ ravnal pravilno, ko je s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z določbami ZVOP-1 zavrnil dostop do zahtevanih informacij, to je osebnih podatkov ……… in ……….

Pooblaščenec zaključuje, da je organ ravnal zakonito, da ni bil prekršen materialni predpis, ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana, št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 13. 4. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
 


Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca   


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka