Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 13.01.2020
Naslov: prosilec - Okrožno sodišče v Kranju
Številka: 090-286/2019
Kategorija: Osebni podatek, Test interesa javnosti
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do odločb o brezplačni pravni pomoči za točno določeno osebno. Organ je dostop do zahtevane dokumentacije zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je pritožbo prosilca zavrnil, ker je ugotovil, da bi že z razkritjem podatka o tem, ali je prosilki/cu odobrena BPP, razkril premoženjski status prosilke/ca, kar pa predstavlja varovane osebne podatke. V konkretnem primeru tudi ni bilo mogoče uporabiti instituta delnega dostopa, saj  je prosilec zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi bilo mogoče prikriti njegove prepoznavnosti. IP je ugotovil, da ne gre za porabo javnih sredstev, saj ne gre za neposredno izplačilo javnih sredstev upravičencu BPP, prav tako ni bil podan javni interes glede razkritja zahtevanih informacij.  

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-286/2019/4

Datum: 14. 1. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 12. 2019, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, Zoisova ulica 2, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ), št. Su 916/2019, z dne 5. 12. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 20. 12. 2019 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, št. Su 916/2019 z dne 5. 12. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 27. 11. 2019 na organ naslovil zahtevo za dostop do odločbe BPP … in ostalih odločb o brezplačni pravni pomoči, ki so bile izdane … v postopkih … pred naslovnim sodiščem.

 

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo št: Su 916/2019, z dne 5. 12. 2019, zaradi varstva osebnih podatkov. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je v konkretnem primeru prosilec zahteval odločbo sodišča, v kateri je prosilko brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) individualiziral in jo poimensko določil z imenom in priimkom, zato niti z anonimizacijo ni mogoče prikriti identitete upravičenke/ca. Pri tem se je organ skliceval na sodbo Upravnega sodišče RS (I U 1588/2014), v kateri je sodišče opozorilo, da v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika, anonimizacija ni mogoča, saj se s prekritjem imena in priimka, naslova in rojstnega datuma, ne more prekriti prepoznavnosti posameznika. Organ je še pojasnil, da že samo dejstvo, da je prosilki/cu odobrena BPP, kaže na nek premoženjski status prosilke/ca, kar pa predstavlja varovane osebne podatke. Glede na navedeno organ meni, da bi razkritje vsebine odločbe oz. morebitnih odločb o dodelitvi oz. zavrnitvi BPP, predstavljalo kršitev varstva osebnih podatkov, zato je dostop do zahtevanih dokumentov v celoti zavrnil, s sklicevanjem na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.  

 

Dne 5. 12. 2019 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa, št. Su 916/2019 z dne 5. 12. 2019, v kateri je navedel, da zahtevani podatki ne spadajo med varovane osebne podatke oz. bi bilo podatke mogoče anonimizirati. Prosilec je pojasnil, da 1. odstavek 6. člena ZDIJZ, ne velja v primerih, ko gre za porabo javnih sredstev (3. odstavek 6. člena ZDIJZ), saj se zahtevani dokumenti nanašajo na brezplačno pravno pomoč, ki se izplačuje iz javnih sredstev, zato je naveden zavrnitveni razlog neutemeljen. Prosilec je navedel, da je javni interes glede razkritja zahtevanih podatkov močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (2. odstavek 6. člena ZDIJZ), saj je bila brezplačna pravna pomoč odobrena osebi, katera ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, posledično je v interesu javnosti, da izve razloge za to. Prosilec je pojasnil, da ne drži razlog, da premoženjsko stanje spada med varovane osebne podatke, če pa že, je podatke možno enostavno anonimizirati. Navedel je še, da sklicevanje organa na odločbo Upravnega sodišča RS (I U 1588/2014), ki se vsebinsko nanaša na dodelitev brezplačne pravne pomoči, z zavrnitvijo zahteve v konkretnem primeru nima nobene zveze.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. Su 916/2019  z dne 27. 12. 2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-286/2019/3 z dne 9. 1. 2020. Organ je IP na podlagi naknadnih poizvedb pri javni uslužbenki, ki je odgovorna za vodenje vpisnika BPP in pri javni uslužbenki v Skupni finančno računovodski službi, dne 10. 1. 2020, posredoval pisno pojasnilo, iz katerega izhaja, da se finančna sredstva neposredno ne izplačujejo upravičencem do brezplačne pravne pomoči, ampak se izplačajo izvajalcu BPP, to je odvetniku oz. izvedencu na njegov račun. V dokaz je organ IP posredoval standardni obrazec, ki ga uporabljajo kot podlago za izdelavo konkretnih sklepov, na podlagi katerih organ nakaže sredstva na transakcijski račun izbranega izvajalca BPP.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

 

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi, z dne 27. 11. 2019, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

IP pojasnjuje, da dokumenti, ki jih prejme ali izdela organ v okviru svojega delovnega področja, praviloma ustrezajo definiciji informacije javnega značaja. Iz razlogov, podanih v nadaljevanju, pa se IP namerno ni konkretno opredelil niti do kriterija materializirane oblike zahtevanih dokumentov niti do kriterija, ali organ z zahtevanimi dokumenti oz. podatki razpolaga, temveč je izpolnjenost obeh pogojev predpostavil, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokumenti res obstajajo v materializirani obliki in podatka o tem, ali z njim organ dejansko razpolaga, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Že iz samega smisla postopka po ZDIJZ in sistema izjem od prostega dostopa do informacij izhaja, da mora imeti organ možnost, da prosilcu ne razkrije, ali zahtevana informacija sploh obstaja, kadar je že samo vprašanje obstoja dokumenta varovano s katero od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. To je tudi bistvo problema v konkretnem postopku, saj bi že s potrditvijo obstoja zahtevanih informacij prišlo do kršitve določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1).

 

Predmet pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do vseh zahtevanih dokumentov s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

 

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

IP pojasnjuje, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka.

 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

 

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

 

Še vedno veljavna določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se skladno z veljavnim 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.

 

Glede na navedeno, IP potrjuje ugotovitvi organa, da že sam podatek, ali je prosilcu odobrena brezplačna pravna pomoč, kaže na premoženjski status prosilke/ca BPP, kar pa pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ker pravna podlaga za razkritje podatka, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči, ne obstaja, gre za varovan osebni podatek, organ tega podatka ne sme posredovati prosilcu, razen če je podana izjema od izjem od prostega dostopa.

 

Ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali, ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Prosilec je v pritožbi navedel, da se zahtevani dokumenti nanašajo na brezplačno pravno pomoč, ki se izplačuje iz javnih sredstev, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali gre za podatke o porabi javnih sredstev.

ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije javnih sredstev, vendar je treba porabo javnih sredstev razlagati v kontekstu namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju odprtosti in preglednosti delovanja javnega sektorja in njegovega razpolaganja z javnimi sredstvi in v javnem interesu. Postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 15/14 – odl. US in 19/15, v nadaljevanju ZBPP), ki v  tretjem odstavku 37. člena določa, da pristojni organ za brezplačno pravno pomoč z odločbo, s katero ugodi prošnji, poleg podatkov o upravičencu določi oziroma navede izrecno obliko in obseg odobrene pravne pomoči( npr. pravno svetovanje pri odvetniku) ter natančno opredeli zadevo, za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč (npr. opis zadeve ali številko vpisnika, pod katero se vodi že začeti sodni postopek). Na podlagi 6. odstavka 30. člena ZBPP je izbrani odvetnik, upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči, katere sredstva so pristojnim sodiščem zagotovljena iz proračuna Republike Slovenije. Strošek nudenja brezplačne pravne pomoči, pristojni organ za BPP, nato na podlagi izdanega sklepa izplača izvajalcu BPP, to je odvetniku oz. izvedencu na njegov račun. Iz navedenega izhaja, da ne gre za neposredno izplačilo javnih sredstev upravičenki BPP, temveč izbranemu izvajalcu BPP. Nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri, koliko in komu je organ namenil javna sredstva, v konkretnem primeru ni izpolnjena, saj ne gre za neposredno izplačilo javnih sredstev upravičenki BPP. Bistvenega pomena v konkretnem primeru je dejstvo, da prejemnik javnih sredstev ni posamezna fizična oseba, ampak subjekt kot pravna oseba. Ime subjekta, ki je prejel javna sredstva, je seveda javno, kot je javna tudi višina celotnih prejetih sredstev, niso pa javni podatki osebe, ki je zaprosila za brezplačno pravno pomoč. V konkretnem primeru torej ne gre za neposredno izplačilo iz javnih sredstev, zato izjema od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se sklicuje prosilec, ni podana.

Ker je IP v zvezi s prekritimi deli zahtevanih dokumentov ugotovil obstoj izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je v konkretnem primeru izvedel še t.i. test javnega interesa. Določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij, (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi), je namreč dopustno uporabiti le v izjemnih primerih. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), ki je menilo, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Navedba prosilca, da je bila brezplačna pravna pomoč odobrena osebi, katera ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tako ni okoliščina, zaradi katere bi bil javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij, prav tako IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti postopkov dodelitve brezplačne pravne pomoči.

Glede na navedeno je IP zaključil, da ne gre za porabo javnih sredstev, saj ne gre za neposredno izplačilo javnih sredstev upravičenki BPP, prav tako ni podan javni interes glede razkritja zahtevanih informacij, zato je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena. 

 

Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ[2], ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar pa v konkretnem primeru ta ne bi bil mogoč brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov, saj glede na zahtevo prosilca, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti varovanih podatkov. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato se tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi moglo prikriti njegove prepoznavnosti. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodbi Upravnega sodišča, in sodbi opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, na katero se sklicuje tudi organ v izpodbijani odločbi, pri tem pa je napačno zapisal opravilno št. sodbe, ali sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz zahtevanega dokumenta brez ogrozitve njihove zaupnosti, zato je treba dostop do takšnega dokumenta zavrniti v celoti, ne glede na to, da dokument vsebuje tudi morebitne nevarovane osebne podatke.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[2] Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.