Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 26.02.2010
Naslov: Prosilec - Okrožno državno tožilstvo v Mariboru
Številka: 090-48/2009/9
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Številka: 090-48/2009/9
Datum: 26. 2. 2010

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A,  v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….., (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Ulica talcev 24, 2000 Maribor št. Tu 49/08-10, z dne 14. 7. 2008 (v nadaljevanju organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:
 
Prosilec je dne 8. 7. 2008 pri organu vložil zahtevo za podatke o delovni uspešnosti zapisnikarjev pri organu, ki jih ob koncu meseca pripravlja …………, vodja zapisnikarjev, in sicer za ………………… za obdobje od 21. 10. 2007 do 31. 5. 2008. Podatke pripravlja ………… mesečno in so na A3 poli, ki se preda vodji administracije. Zahteval je tudi kopije dela vseh zapisnikarjev iz njihovih zvezkov, v katerih so dolžni voditi evidenco dela po posameznih dnevih. Podatke je zahteval po vseh kategorijah, po katerih se vodijo podatki o opravljenem delu posameznika. Prosilec je podatke zahteval v pisni  obliki.

Organ je izdal odločbo št. 49/08-10, z dne 14. 7. 2008, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da zahteva prosilca sodi v področje državno tožilske uprave, ki jih v skladu s tretjim odstavkom 66. a člena Zakona o državnem tožilstvu (Ur. l. RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; ZDT) opravlja vodja državnega tožilstva, državno tožilski nadzor nad delom državno tožilske uprave pa v skladu s 66. b členom ZDT izvaja generalni državni tožilec. Nadalje navaja, da prosilec v zahtevku ne navaja, da bi bila njegova delovna uspešnost nepravilno ugotovljena, temveč zahteva, da se mu pošljejo podatki o delovni uspešnosti vseh zapisnikarjev. Funkcija nadzora nad delom državno tožilske uprave pa ni v pristojnosti državno tožilskega osebja. Nadalje organ navaja, da ni slediti pojasnilu prosilca, da podatke potrebuje zaradi sproženega kazenskega postopka. Organ navaja, da je bil prosilcu vročen sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbene obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja. Storjena kršitev pa ni v nobeni zvezi z njegovo delovno uspešnostjo na delovnem mestu zapisnikarja v pravosodnem organu, prav tako tudi ne z uspešnostjo ostalih zapisnikarjev pri organu. Organ v obrazložitvi pojasnjuje, da se določajo merila in postopek za ugotavljanje delovne uspešnosti javnih uslužbencev zaposlenih pri organu v skladu z internim Pravilnikom o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti javnih uslužbencev na ODT MB št. TU 123/06 EG/zf z dne 3. 8. 2006 (Pravilnik). Ugotovljena delovna uspešnost javnih uslužbencev je podlaga za razdelitev sredstev, zagotovljenih za namen plačila delovne uspešnosti. Pravilnik v 13. členu določa, da je del plače za delovno uspešnost javnega uslužbenca, za katerega je bilo v posameznem mesecu odrejeno izplačilo za delovno uspešnost, razviden na izplačilnem listu javnega uslužbenca, ki se mu ga osebno vroči v zaprti kuverti. Po mnenju organa plačilne liste javnih uslužbencev ne sodijo med informacije javnega značaja, saj gre za občutljive osebne podatke v smislu Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007 s spremembami in dopolnitvami; ZVOP-1), obdelava le-teh pa je možna samo na podlagi zakona ali ob osebni privolitvi posameznika (8. in 9. člen ZVOP-1). Organ meni, da lahko prosilec zaprosi za podatke o svoji lastni delovni uspešnosti. Organ je prosilcu tako zavrnil dostop na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi varstva osebnih podatkov.

Glede zahteve prosilca, ki se nanaša na kopije zapisov v zvezke, kamor si je vsak zapisnikar pri organu zapisoval vrsto in obseg dela, ki ga je v določenem dnevu opravil, pa organ ugotavlja, da gre za osebne zapiske zaposlenih o opravljenem delu, ki ne predstavljajo informacije javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ti zapiski niso podani v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je izdelal organ pri svojem delu. Brez osebne privolitve zaposlenih, teh zapisov po mnenju organa prosilcu ni mogoče posredovati.  

Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil. V pritožbi navaja, da predmet njegovega zahtevka niso kopije plačnih listov javnih uslužbencev, kot je zmotno presojal organ. Pravi, da podatki o delovni uspešnosti javnih uslužbencev niso občutljivi osebni podatki, kot navaja organ, saj ZVOP-1 v 19. točki 6. člena natančno definira, kateri osebni podatki so občutljivi osebni podatki. Nadalje navaja, da je treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ je namreč zavezanec po ZDIJZ, zaposleni pri njem pa so javni uslužbenci. Nadalje navaja, da je vodja zapisnikarjev v okviru delovne obveznosti dolžna ob koncu meseca pripraviti evidenco pregleda dela vseh zapisnikarjev za vodjo administracije, hkrati pa so zapisnikarji po navodilih vodje zapisnikarjev in (ali) vodje administracije dolžni predati podatke o vrsti in obsegu dela po posameznih dnevih vodji zapisnikarjev. Zapisnikarji morajo evidenco o svojem delu voditi po vnaprej predpisanih kategorijah v zvezkih, ki jih dvignejo v pisarni vodje urada. Zapisi so sestavljeni iz številke spisa, števila strani prepisa, števila strani prepisa iz diktafona, števila strani dnevnikov, števila fotokopij, kratice tožilca (prva črka imena in priimka) in datuma. Mesečni pregled se pripravi na za to predpisanem A3 formatu (v materializirani obliki) v okviru delovnega časa javnega uslužbenca v uradnih prostorih organa. Meni, da so s tem izpolnjeni vsi trije osnovni kriteriji, po katerih je opredeljena informacija javnega značaja. Navaja, da ne gre za osebne zapiske zaposlenih, kakor hoče prikazati v obrazložitvi odločbe organ. Prosilec navaja še, da mu, v nasprotju z navedbami organa, po določilih ZVOP-1 ni potrebno izkazovati pravnega interesa.

Pooblaščenec je dne 11. 8. 2009 pri organu opravil ogled in camera ter o tem sestavil zapisnik št. 090-55/2009/7, ki je del zadeve 090-55/2009. Organ je Pooblaščencu na ogledu izročil zahtevane dokumente na A3 polah. Za kopije dela vseh zapisnikarjev iz njihovih zvezkov, v katerih so dolžni voditi evidenco dela po posameznih dnevih, pa je organ navedel, da jih nima. Pooblaščenec je nato organ dne 29. 12. 2009 z e-pošto pozval, da mu razloži na kateri podlagi (interni akt, pisna – ustna odredba vodje…) se pripravljajo evidence na A3 polah (o delovni uspešnosti) in na kakšni podlagi se vodijo zvezki zapisnikarjev. Organ je zahtevano razlago Pooblaščencu posredoval z dopisom št. Tu 82/09-23 EG/JB z dne 18. 1. 2010. Navaja, da so zapisnikarji samoiniciativno beležili podatke o številu napisanih tožilskih aktov. Te zapise v zvezku so zapisnikarji vodili zaradi lastne evidence o svojem opravljenem delu. Zapisi v zvezkih niso bili obvezni in zanje ni podlage v internih aktih organa, prav tako po mnenju organa ni podlage za vpogled v zvezek zapisnikarja, kjer si je vpisoval podatke o svojem delu. Takšen zvezek ni predstavljal uradnega dokumenta, na kar kaže tudi dejstvo, da je prosilec ob prekinitvi delovnega razmerja svoj zvezek tudi vzel. Posamezne kopije teh listov je kasneje uporabil kot prilogo vloge, ki jo je naslovil na Okrajno sodišče v Mariboru v zvezi s poslovanjem organa. Zvezkov zapisnikarjev organ ne hrani kot uradne evidence, saj so izključno last zapisnikarjev in niso dokaz o opravljenem delu zapisnikarja, ki zase beleži podatke. Po podatkih, znanih organu, na ostalih državnih tožilstvih lastne evidence o svojem delu zapisnikarji ne vodijo.

Glede evidence o delovni uspešnosti zapisnikarjev na A3 polah je organ navedel, da ta evidenca ni uradni dokument, ki bi ga morala vodja strojepisnice voditi na podlagi internih tožilskih aktov, in sicer na podlagi določil Državno tožilskega reda. Vodja zapisnikarjev izvaja nadzor dela v strojepisnici ter sodeluje pri ocenjevanju dela zapisnikarja ob izplačevanju uspešnosti. Po navedbah organa je od aprila 2009 vodenje vseh omenjenih evidenc postalo brezpredmetno, saj se delovna uspešnost javnim uslužbencem zaradi varčevalnih ukrepov ne izplačuje več.

Pooblaščenec je organ dne 12. 2. 2010 preko elektronske pošte pozval, naj mu predloži tudi priloge Pravilnika o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti javnih uslužbencev na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru, ki jih potrebuje za odločanje v tem konkretnem primeru. V zvezi s tem je Pooblaščenec pri organu dne 18. 2. 2010 opravil ogled in camera, na katerem se je organ zavezal, da bo Pooblaščencu zahtevani del dokumentacije posredoval do 26. 2. 2010. Organ je Pooblaščencu zahtevani del dokumentacije posredoval dne 26. 2. 2010.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec ugotavlja, da je pritožba pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi. Pooblaščenec je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1.    O informaciji javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami; Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .

Pooblaščenec je tako najprej preveril izpolnjevanje tega pogoja za obstoj informacije javnega značaja, saj je njegov (ne)obstoj bistvenega pomena za odločitev v tem postopku.

Pooblaščenec je dne 11. 8. 2009 pri organu opravil ogled in camera, o čemer je napravil zapisnik št. 090-55/2009/7, ki se nahaja v spisu št. 090-55/2009. Organ je Pooblaščencu izročil kopije A3 pol, ki vsebujejo podatke o delovni uspešnosti zapisnikarjev pri organu, ki jih ob koncu meseca pripravlja ………, vodja zapisnikarjev, in sicer za …………, . za obdobje od 21. 10. 2007 do 31. 5. 2008.

Pooblaščenec je ob vpogledu v navedene kopije ugotovil, da gre za osebne zapiske javne uslužbenke ………., ki jih je za lastno uporabo kot vodja zapisnikarjev pripravljala zaradi določbe prvega odstavka 10. člena Pravilnika o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti javnih uslužbencev na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru. Ta namreč določa, da javne uslužbence ocenjuje vodja organa ter vodje posameznih notranjih organizacijskih enot (vodja strojepisnice, vodja vpisničark). Končno oceno sprejme vodja organa. Isti pravilnik v drugem odstavku 11. člena določa, da se delovna uspešnost posameznega javnega uslužbenca oceni na podlagi meril, določenih v 4. členu Pravilnika, na ocenjevalnem listu – oceni delovne uspešnosti (Priloga III). Iz navedenega je razvidno, da mora vodja posamezne notranje organizacijske enote za potrebe ugotavljanja delovne uspešnosti, pripraviti oceno podrejenih javnih uslužbencev, ki jo nato sprejme vodja organa. Ocena se pripravi na posebnem obrazcu. Kopije, ki jih zahteva prosilec, po mnenju Pooblaščenca niso nobeden od dokumentov, katerih izdelavo zahtevajo določbe navedenega Pravilnika, pač pa gre zgolj za osebne zapiske vodje zapisnikarjev, ki so ji služili za pripravo ocene, ki jo je morala pripraviti na podlagi določbe 10. in 11. člena Pravilnika.

Podobno stališče je Pooblaščenec zavzel tudi v zvezi z zvezki zapisnikarjev, kjer so si zapisnikarji vodili lastno evidenco opravljenega dela. V zvezi z zvezki dejstvo, da je prosilec svojega ob prenehanju delovnega razmerja odnesel s seboj, Pooblaščenca utrjuje v prepričanju, da ne gre za dokument organa (niti za dokument, ki bi ga morebiti izdelal drug organ) temveč za osebne zapiske posameznih javnih uslužbencev, na podlagi katerih je sicer res lahko nastal dokument »ocenjevalni list« za posameznega javnega uslužbenca, vendar to ne pomeni, da gre za informacijo javnega značaja, kot jo ZDIJZ opredeljuje v prvem odstavku 4. člena (dokument, zadeva, dosje, register, evidenca ali drugo dokumentarno gradivo). Uredba o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 20/2005 s spremembami in dopolnitvami; Uredba) v 2. členu opredeljuje nekatere od teh pojmov, in sicer določa, da je:
-    dokument izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan, fotografiran, fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali kako drugače zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje;
-    zadeva je celota vseh dokumentov in prilog, ki se nanašajo na isto vsebinsko vprašanje ali nalogo;
-    dosje je celota več dokumentov ali zadev različne vsebine, ki zadevajo isto fizično ali pravno osebo, oziroma dokumentov ali zadev enake vsebine, ki zadevajo različne fizične ali pravne osebe;
-    evidenca dokumentarnega gradiva je temeljna evidenca o opravljanju del in nalog organa in se vodi o vseh zadevah, dosjejih in dokumentih;
-    dokumentarno gradivo so vse zadeve, dosjeji, dokumenti ter evidence o njih, druge evidence, ki jih vodi organ in druga gradiva, ki jih organ prejme ali nastanejo pri njegovem delu.
Iz navedenega izhaja, da bi zahtevane kopije pol A3 in zvezkov zapisnikarjev lahko opredelili kot dokumente ali evidenco, vendar pri njih ne gre za zapise, ki bi bili nastali pri delu organa in bi bili pomembni za njegovo poslovanje, saj gre, kot rečeno, zgolj za osebne zapiske javnih uslužbencev (bodisi vodje zapisnikarjev bodisi zapisnikarjev samih), ki so bili le podlaga za nastanek dokumenta organa (ocene delovne uspešnosti), katerega izdelavo zahtevata 10. in 11. člen Pravilnika. Dokument v smislu določb Uredbe je torej zgolj ocena delovne uspešnosti, ne pa osebni zapiski posameznikov, ki so sicer lahko tudi podlaga za izdelavo te iste ocene uspešnosti. Posledično tako ne gre niti za evidenco v smislu evidence po Uredbi, saj ne gre za evidenco o dokumentih, temveč zgolj za osebno evidenco vodje zapisnikarjev o opravljenem delu posameznih javnih uslužbencev.

2.    Sklepno

Ker je organ prosilcu zahtevo za dostop do informacije javnega značaja zavrnil na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa to za odločitev Pooblaščenca v konkretnem primeru ni bilo odločilno, Pooblaščenec vseeno pojasnjuje namen te izjeme. ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UBP; ZVOP-1).

Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Bistven element pojma osebnega podatka je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.

Organ se je v svoji odločbi skliceval na to, da so podatki iz plačnih list javnih uslužbencev občutljivi osebni podatki. Pooblaščenec poudarja, da ima prav prosilec, ko pravi, da ZVOP-1 v 19. točki 6. člena natančno določa kateri osebni podatki so občutljivi osebni podatki in med njimi ni zgoraj navedenih. Pooblaščenec opozarja na določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki med drugim določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka. Navedeno pomeni, da osebni podatki funkcionarja oziroma javnega uslužbenca niso varovani, če so povezani s tistimi okoliščinami, ki so pomembne za opravljanje javne funkcije oziroma so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Hkrati pa tudi že 38. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 108/2009 - uradno prečiščeno besedilo; ZSPJS-UPB13) v prvem odstavku določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.

Nadalje Pooblaščenec opozarja, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosilcu ni potrebno izkazovati pravnega interesa. ZDIJZ namreč v tretjem odstavku 17. člena določa, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Navedeno seveda pomeni, da je zahteva organa po izkazovanju prosilčevega pravnega interesa, popolnoma neutemeljena in v nasprotju z namenom in določbami ZDIJZ.

Pooblaščenec tako ugotavlja, da je izrek v odločbi organa prve stopnje sicer zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi. Pooblaščenec je tako v tej odločbi navedel pravilne razloge in pritožbo prosilca zavrnil (tretji odstavek 248. člena).  Pritožbo prosilca je bilo potrebno v celoti zavrniti, ker informacije, ki jih zahteva niso informacije javnega značaja.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Ulica talcev 24, 2000 Maribor št. št. Tu 49/08-10, z dne 14. 7. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka