Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 09.09.2009
Naslov: Prosilec - Okrožno državno tožilstvo v Mariboru
Številka: 090-36/2009
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Številka: 090-36/2009/
Datum: 9. 9. 2009

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A,  v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Ulica talcev 24, 2000 Maribor št. Tu 111/08-61 EG/JB, z dne 10. 12. 2008 (v nadaljevanju organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 8. 12. 2008 pri organu vložil zahtevo za izvode vseh dopisov, s katerimi je organ v obdobju od 1. 1. 2000 do 10. 12. 2008 pri lečečih zdravnikih poizvedoval o zdravstvenem stanju in/ali datumih nastopa bolniških staležev zaposlenih pri organu.

Organ je nato izdal odločbo št. Tu 111/08-61 EG/JB, z dne 10. 12. 2008, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da pri organu ne obstaja dokumentacija o poizvedbah o zdravstvenem stanju zaposlenih, saj bi takšna obdelava osebnih podatkov bila v nasprotju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1). Organ nadalje navaja, da prav tako ne obstaja dokumentacija, na podlagi katere bi poizvedovali o nastopu bolniških staležev zaposlenih, saj se bolniški staleži zaključujejo na koncu meseca, ko lečeči zdravniki izdajajo potrdila o nezmožnosti za delo zaposlenega, ki sam ali po pošti takšno potrdilo predloži v urad vodje. Organ je le v primeru prosilca, dne 23. 5. 2008, zahteval podatek o nastopu njegovega bolniškega staleža, z dopisom št. Tu 66/08-12 EG/JB, z dne 23. 5. 2008. Predmetni dopis je organ na podlagi odločbe Vrhovnega državnega tožilstva RS št. Tu 10/08, IC 208/2008, z dne 21. 11. 2008, ki je ugodilo prosilčevi zahtevi za vpogled v predmetni dopis, poslalo v vednost.

Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil. V pritožbi navaja le, da si izjave organa med seboj nasprotujejo, saj enkrat govori o tem, da poizvedb o nastopu bolniških staležev ne dela, drugič pa, da je poizvedbo o prosilčevem staležu opravil. Prosilec meni, da pri organu morajo obstajati dopisi njegovi izbrani zdravnici tudi v drugih primerih njegove bolniške odsotnosti.

Pooblaščenec je dne 11. 8. 2009 pri organu opravil ogled in camera ter o tem sestavil zapisnik št. 090-55/2009/7. Organ je Pooblaščencu na ogledu izročil dokument št. Tu 66/08-12 EG/JB z dne 23. 5. 2008 ter potrdila o upravičeni zadržanosti od dela za prosilca z dne 3. 3. 2008 in 22. 5. 2008. Drugih dokumentov, ki bi se kakorkoli lahko nanašali na zahtevo prosilca, organ nima.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec ugotavlja, da je pritožba pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi. Pooblaščenec je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Iz dokumentov konkretne zadeve in navedb organa je razvidno, da je prosilec zahtevani dokument na podlagi odločbe Vrhovnega državnega tožilstva RS št. Tu 10/08, IC 208/2008 z dne 21. 11. 2008 že dobil in torej z njim že razpolaga. Dokumenta Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela za prosilca z dne 3. 3. 2008 in 22. 5. 2008 pa nista dokumenta, ki bi jih prosilec v svoji zahtevi zahteval, saj ne gre za dopisa organa, temveč za potrdila izbranega zdravnika, izpisana na obrazcu ZZZS - Obr. BOL/04.

Navedeno pomeni, da prosilec dostopa do navedenega dokumenta ne zahteva prvič. Pooblaščenec je mnenja, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati iste informacije javnega značaja, saj zato nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi predhodni zahtevi za dostop že ugodeno. Zaradi tega lahko organ takrat, ko prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je prosilcu že poslal oziroma mu je omogočil vpogled vanjo, takšno zahtevo zavrže na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in ne le zavrne. Po tej določbi ZUP se namreč zahteva zavrže, kadar je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno, stranka pa je z odločbo pridobila pravice.

V tem primeru je prosilec namreč pridobil pravico s tem, da je bilo njegovi predhodni zahtevi za dostop že ugodeno. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je organ prosilcu dne 4. 12. 2008, na podlagi odločbe Vrhovnega državnega tožilstva RS, poslal zahtevani dokument, kot edini dokument, s katerim v zvezi z obravnavano prosilčevo zahtevo v tem postopku, razpolaga. Hkrati iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prosilcu dokument celo posredoval, čeprav bi mu lahko omogočil zgolj vpogled, ki ga je prosilec zahteval.

Določba 26. člena ZDIJZ sicer določa, da se zahteva za dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne samo, kadar zahtevana informacija predstavlja eno izmed izjem iz 6. člena ZDIJZ. To pomeni, da ZDIJZ zavrnitve zahteve iz razloga njenega ponavljanja, oziroma iz razloga, da je bil dostop do informacij javnega značaja že omogočen, ne predvideva. Vendar pa je v obravnavani zadevi bistveno, da je bil prosilcu vpogled v zahtevani dokument že omogočen, in sicer na podlagi pravnomočne odločbe Vrhovnega državnega tožilstva RS izdane na podlagi ZDIJZ. Tako prosilec pri takšni zahtevi ne more več imeti pravovarstvenega interesa (prim. Komentar Ustave RS, Lovro Šturm (urednik), Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije 2002, komentar k 156., 161. in 162. čl.), da bi tudi v ponovljeni zahtevi dobil isti dokument. Prosilec zato v konkretnem primeru ne uživa pravnega varstva in s pritožbo v tem delu ne more uspeti.

Drugih dokumentov, ki bi se nanašali na zahtevo prosilca, organ nima. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi izrecno navedel, da z nobenim drugim zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

Pooblaščenec v pritožbenem postopku ni našel razumnega razloga za dvom v navedbe predstojnika organa glede obstoja posameznih dokumentov ter da gre za zahtevo za dostop do istih dokumentov, ki jih je prosilec že dobil na podlagi odločbe Vrhovnega državnega tožilstva RS. Pooblaščenec torej ne dvomi, da organ v zvezi z zahtevo prosilca razpolaga samo z dokumentom, ki mu ga je že posredoval.

Organ bi moral sicer zahtevo prosilca po istem dokumentu na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči in ne zavrniti, kar pomeni, da gre za postopkovno pomanjkljivost, ki pa ni bistvena (drugi odstavek 248. člena ZUP), saj vsebinsko na končno odločitev ne vpliva. Drugi odstavek 248. člena ZUP določa, da organ druge stopnje pritožbo zavrne tudi tedaj, kadar spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa te niso bistvene. V konkretnem primeru navedena kršitev, kot rečeno, ni vplivala na končno odločitev, saj bi postopek v vsakem primeru tekel na način, kot je potekal ob ugotovljeni kršitvi. Pooblaščenec v tem delu torej ni ugotovil bistvenih kršitev postopka, zato v odločbo organa ni posegal in je pritožbo, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Ulica talcev 24, 2000 Maribor št. Tu 111/08-61 EG/JB z dne 10. 12. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka