Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 28.01.2010
Naslov: Prosilec - Okrožno državno tožilstvo v Mariboru
Številka: 090-26/2010/1
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Odobreno


Številka: 090-26/2010 (povezava: 0900-75/2009/9)
Datum: 28. 1. 2010

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A,  v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………………. (v nadaljevanju prosilec) zoper molk Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Ulica talcev 24, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožbi se ugodi. Organ je dolžan prosilcu v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta št. Tu 123/06 EG/zf z dne 3. 6. 2006.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 6. 8. 2008 preko elektronske pošte na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je fotokopije vseh dokumentov, ki se nanašajo na sistemizacijo delovnega mesta vpisničarja, ki so navedeni v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni med prosilcem in organom. Želel je tudi fotokopijo skupnega, splošnega dela Akta o sistemizaciji delovnih mest na ODT MB, posebej še za ostalo administrativno-tehnično osebje (oz. državno-tožilsko osebje), skupaj z vsemi dopolnitvami in spremembami od 1. 1. 1995 do dneva izdaje prvostopenjske odločbe (zahteva Z 9-3/06100008/2008).

Dne 8. 9. 2008 je prosilec na Pooblaščenca naslovil pritožbo zaradi molka organa, saj ta v zakonskem roku o njegovi zahtevi ni odločil. V pritožbi navaja, da je dne 26. 8. 2008 prejel dopis št. Tu 111/08-31 EG/JB, v katerem organ navaja, da je zahtevke za posredovanje informacij javnega značaja dne 22. 8. 2008 odstopil v meritorno odločanje na Vrhovno državno tožilstvo RS.

Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja, pristojna za vsa slovenska tožilstva (uradna oseba), je dne 21. 11. 2008 izdala odločbo št. Tu 10/08, IC 208/2008, s katero pa o zahtevi Z 9-3/06100008/2008 ni odločila. Prosilec se je vseeno zoper odločbo dne 3. 12. 2008 pritožil tudi v delu, ki se nanaša na v tem pritožbenem postopku obravnavano zahtevo Z 9-3/06100008/2008. Prosilec v pritožbi ni navedel posebnega pritožbenega razloga, razen tega, da je organ izdal zavrnilno odločbo o posredovanju podatkov iz zaprosil in da se iz tega razloga pritožuje.

Pooblaščenec je na podlagi pritožbe zoper molk z dne 6. 9. 2008 uradno osebo dne 10. 9. 2009 pozval, naj mu sporoči razloge, zakaj odločbe o navedeni zahtevi ni izdala oziroma naj v desetih dneh od prejema poziva odloči v skladu z ZDIJZ. Uradna oseba je v dopisu št. Tu34/09-4 z dne 29. 9. 2009 navedla, da glede navedenega zahtevka v odločbi št. Tu 10/08, IC 208/2008 z dne 21. 11. 2008 res ni bilo odločeno. Navaja pa, da je organ na podlagi odločbe Pooblaščenca št. 090-83/2009/9 z dne 3. 9. 2009 prosilcu poslal fotokopije vseh aktov tožilstva, še v večjem številu, kot je prosilec zahteval. Dopisu je uradna oseba priložila tudi kopijo dopisa ODT MB iz katerega izhaja, katere dokumente je organ prosilcu na podlagi citirane odločbe Pooblaščenca dejansko posredoval. Med njimi ni dokumenta, katerega dostop je predmet tega postopka.

Pooblaščenec je dokumente, povezane z obravnavano zahtevo prosilca, na podlagi zaveze organa z ogleda in camera z dne 11. 8. 2009, prejel dne 2. 10. 2009, kot eno od prilog dopisa št. Tu 82/09-15 EG/JB z dne 30. 9. 2009. Organ je v navedenem dopisu navajal, da je fotokopijo dokumentov za obdobje od leta 2001 do 2009 z dopisom št. Tu 56/09-11 z dne 22. 9. 2009 že vročil prosilcu na podlagi odločbe Pooblaščenca št. 090-83/2009/9 z dne 3. 9. 2009. Priložil pa je dokument št. 121/98 z dne 21. 12. 1998.

Pooblaščenec je na podlagi navedb uradne osebe v dopisu št. Tu34/09-4 z dne 29. 9. 2009 prosilca dne 21. 12. 2009 preko elektronske pošte pozval, naj se ponovno izjavi o pritožbi. Pozval ga je, naj Pooblaščenca, glede na navedbe organa in uradne osebe, da je zahtevane dokumente prosilec že prejel, obvesti ali pri pritožbi zaradi molka organa vztraja. Prosilec je preko elektronske pošte dne 23. 12. 2009 Pooblaščenca obvestil, da pri pritožbi zaradi molka organa vztraja le še v delu, ki se nanaša na dokument št. Tu 123/06 EG/zf z dne 3. 8. 2006. V ostalem delu je prosilec pritožbo umaknil.

Pooblaščenec je nato dne 28. 12. 2009 na uradno osebo in na organ naslovil še dopis št. 0900-75/2009/7 v obliki elektronske pošte, kjer je uradni osebi in organu ponovno razložil, v katerem delu zahteve je organ še vedno v molku. Razložil je, da se navedena pritožba prosilca lahko nanaša tudi na dokument št. Tu 123/06 EG/zf z dne 3. 8. 2006 in ne le na dokumente, ki jih je prosilec prejel na podlagi odločbe Pooblaščenca. Pooblaščenec ju je obvestil, da je prosilec v delu, ki se nanaša na dokumente iz odločbe Pooblaščenca št. 090-83/2009/9 z dne 3. 9. 2009, pritožbo že umaknil. O dokumentu št. Tu 123/06 EG/zf z dne 3. 8. 2006 organ še ni odločil z nobeno odločbo niti se do njega ni opredelil v dopisu št. Tu34/09-4 z dne 24. 9. 2009.

Dne 11. 1. 2010 je Pooblaščenec prejel dopis organa št. Tu 82/09-2 EG/JB z dne 8. 1. 2010, s katerim je organ Pooblaščencu posredoval kopijo dokumenta, pri dostopu do katerega prosilec vztraja in je torej predmet odločanja v konkretnem pritožbenem postopku. Navaja pa, da je ta dokument prosilec prejel dne 6. 12. 2008 na podlagi odločbe Vrhovnega državnega tožilstva RS, št. Tu 10/08, IC 208/2008 z dne 21. 11. 2008.

Pritožba  je utemeljena.

Pooblaščenec ugotavlja, da je pritožba pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi. Pooblaščenec v začetku opozarja, da ne držijo navedbe organa, da je prosilec zahtevani dokument že prejel na podlagi odločbe uradne osebe št. Tu 10/08, IC 208/2008 z dne 21. 11. 2008. Iz obrazložitve navedene odločbe namreč izhaja zgolj to, da se prosilcu dovoli vpogled v pravila o kriterijih za merjenje delovne uspešnosti, pri čemer v odločbi ni navedeno, na kateri dokument organa konkretno se navedba nanaša. Navedene odločbe uradne osebe se ne da preizkusiti, kar je Pooblaščenec obširno obrazložil v svoji odločbi med istima strankama št. 090-1/2009/5 z dne 14. 1. 2010, zato se v izogib ponavljanju, v tej odločbi v celoti sklicuje na 1. točko obrazložitve navedene odločbe .

Ker organ v dokaznem postopku ni predložil nobenega dokaza za to, da bi bil zahtevani dokument prosilcu resnično že izročen in ker je iz ravnanja prosilca ob pozivu Pooblaščenca za izjasnitev o pritožbenih navedbah jasno razvidno, da je prosilec pritožbo v vseh delih, ki se nanašajo na dokumente, ki jih je dejansko že prejel, umaknil, Pooblaščenec ne dvomi v dejstvo, da prosilec z zahtevanim dokumentom ne razpolaga in je tako njegova zahteva popolnoma upravičena. Obenem Pooblaščenec opozarja tudi na to, da je prosilec zahteval fotokopijo dokumenta in ne le vpogleda vanj, tako da je uradna oseba z odločbo dejansko odločila tudi mimo zahtevka prosilca, saj iz obrazložitve izhaja, da je dovolila le v vpogled v dokument (ki pa, kot rečeno, ni naveden tako, da bi ga bilo sploh mogoče identificirati).

Predmet tega pritožbenega postopka je tako le presoja dostopa do dokumenta št. Tu 123/06 EG/zf z dne 3. 8. 2006, saj je v ostalem delu prosilec svojo pritožbo umaknil.
 
1.    Informacija javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami; Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .

Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije .  

Zakon o javnih uslužbencih (Ur.l. RS, št. 63/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; ZJU) v 3. členu določa, da je delodajalec v državnem organu Republika Slovenija. Nadalje ZJU v  4. členu določa, da v državnem organu pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje predstojnik. ZJU v 6. členu opredeljuje pomen uporabljenih izrazov. Tu je določeno, da je državni organ organ državne uprave in drug državni organ, pri čemer je drug državni organ Državni zbor, Državni svet, Ustavno sodišče, Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic, pravosodni organ in drug državni organ, ki ni organ državne uprave. Pravosodni organ je sodišče, državno tožilstvo in državno pravobranilstvo. Predstojnik posameznega državnega tožilstva je v skladu z določbo 56. člena Zakona o državnem tožilstvu (Ur.l. RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo; ZDT) vodja državnega tožilstva. Vodja državnega tožilstva ima tudi pristojnosti, ki gredo predstojniku državnega organa po splošnih predpisih (torej tudi po ZJU). Iz navedenega izhaja, da ima vodja organa v konkretnem primeru pravice in dolžnosti delodajalca, kar pomeni, da med delovne naloge organa in njegovega predstojnika sodijo tudi delovne naloge, povezane z  delovnimi razmerji in s tem povezanim sprejemanjem notranjih aktov organa, ki omogočajo zakonito delovanje organa.

Iz navedenega izhaja da organ, poleg tega, da je organ pregona storilcev kaznivih dejanj, izvršuje tudi pravice in dolžnosti delodajalca. Zahtevani dokument je organ izdelal v funkciji delodajalca ter na podlagi Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 18/94 s spremembami in dopolnitvami), ker je v skladu z določbo tretjega odstavka 17. člena citiranega zakona moral sprejeti merila za ugotavljanje delovne uspešnosti javnih uslužbencev na ODT MB. Zahtevani dokument torej nedvomno sodi v delovno področje organa, tako da je ta pogoj za obstoj informacije javnega značaja izpolnjen.

Pooblaščenec ob dejstvu, da je zahtevani dokument od organa prejel v presojo, seveda ne more dvomiti, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki. S to ugotovitvijo sta izpolnjena tudi preostala dva pogoja za obstoj informacije javnega značaja.

2.    Izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja

Če so zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli od v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določenih izjem. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da dokument, ki ga zahteva prosilec, predstavlja informacijo javnega značaja, je presojal še, ali gre pri dokumentu za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je morebiti podana katera od izjem od prostega dostopa. Pooblaščenec je dolžan to preveriti po uradni dolžnosti.

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti ob vpogledu v dokument ugotovil, da gre pri zahtevanem dokumentu za prosto dostopne informacije javnega značaja ter da ni podana nobena od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

3.    Zaključek

Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 255. člena tako izdal svojo odločbo, saj je na podlagi pridobljenih dokazov in dokumentov v tem pritožbenem postopku lahko sam rešil zadevo.  

Organ je dolžan prosilcu v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije dokumenta na način kot izhaja iz izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka