Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 28.01.2010
Naslov: Prosilec - Okrožno državno tožilstvo v Mariboru
Številka: 090-25/2010/1
Kategorija: Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča


Številka: 090-25/2010/1, povezava: 0900-79/2009/2
Datum: 28. 1. 2010

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A,  v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………………… (v nadaljevanju prosilec) zoper molk Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Ulica talcev 24, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:
1.    Pritožbi se ugodi. Organ je dolžan prosilcu v  8 (osmih) dneh po prejemu te odločbe omogočiti vpogled z možnostjo fotokopiranja v naslednje dokumente:
-    Dopis Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije št. TU 10/08, IC 208-1/2008 z dne 21. 11. 2008 z odtisnjeno prejemno štampiljko organa, pri čemer je dolžan v vrstici »Zadeva« prekriti ime in priimek posameznika
-    Odločbo uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja, pristojne za vsa slovenska državna tožilstva št. TU 10/08, IC 208-1/2008 z dne 21. 11. 2008, pri čemer je dolžan:
    v tretji vrstici preambule odločbe prekriti ime in priimek prosilca;
    v prvi vrstici izreka odločbe prekriti ime in priimek ter naslov prosilca;

2.    V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 10. 12. 2008 na organ preko elektronske pošte naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval vpogled v odločbo št. TU 10/08, IC 208/2008, z dne 21. 11. 2008, ki je bila poslana s strani Vrhovnega državnega tožilstva RS in na kateri je odtisnjena štampiljka ODT v Mariboru glede datuma prejema navedene odločbe na ODT v Mariboru, skupaj s pisemsko ovojnico, v kateri je organ prejel obe odločbi. Prosilec je navedel, da želi, da se mu po opravljenem vpogledu omogoči fotokopiranje ali prepis listin, v kolikor bi se po vpogledu prosilec za to odločil.

Organ na zahtevo prosilca ni odgovoril, zato je ta dne 12. 1. 2009 na Pooblaščenca vložil pritožbo zaradi molka organa. Pooblaščenec je dne 11. 8. 2009 pri organu tudi v zvezi s to zahtevo prosilca opravil ogled in camera, o katerem je sestavil zapisnik o ogledu št. 090-55/2009/7. Dne 2. 10. 2009 je Pooblaščenec od organa prejel vse dokumente, s katerimi organ v zvezi z obravnavano prosilčevo zahtevo razpolaga.

Pritožba  je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1.    Pojem informacije javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.    organ mora z njo razpolagati,
2.    nahajati se mora v neki materializirani obliki.
3.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi, nahaja pa se lahko tudi v obliki dokumenta, ki ga je organ pridobil od drugih oseb. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa .     

ZDIJZ v 9. členu določa, da vsak organ določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja. Več organov skupaj lahko določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja. Kot je razvidno iz Kataloga informacij javnega značaja za tožilstva v Republiki Sloveniji z dne 25. 1. 2010  je za vsa slovenska državna tožilstva uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja uradna oseba, ki je pooblaščena s strani začasnega vodje Vrhovnega državnega tožilstva RS.

Pooblaščenec ugotavlja, da so dokumenti, ki jih prosilec zahteva, namreč dokumenti, ki jih je organ pridobil od uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja, ki je o zahtevi prosilca odločala (in tudi izdala odločbo) na podlagi pooblastila v skladu z drugim odstavkom 9. člena ZDIJZ. Uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja je namreč odločbo, s katero je odločila o zahtevi, ki jo je prosilec poslal na organ, z dopisom št. TU 10/08, IC 208-1/2008 z dne 21. 11. 2008 posredovala organu, z namenom, da jo ta izvrši. V zvezi s tem so tako nastali naslednji dokumenti, s katerimi organ brez dvoma razpolaga:
    Dopis Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije št. TU 10/08, IC 208-1/2008 z dne 21. 11. 2008 z odtisnjeno prejemno štampiljko organa,
    Odločba uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja, pristojne za vsa slovenska državna tožilstva št. TU 10/08, IC 208-1/2008 z dne 21. 11. 2008, s pripisom Tu 111/08,
    Vročilnica št. 6072 o vročitvi odločbe št. TU 10/08, IC 208-1/2008 z dne 21. 11. 2008 prosilcu.

Organ, po lastnih navedbah v prilogi zapisnika o ogledu in camera št. 090-55/2009/7 z dne 11. 8. 2009, pisemske ovojnice, ki jo zahteva prosilec ter v kateri je prejel navedeno odločbo, nima. Pooblaščenec nima razlogov, da organu glede njegove navedbe o (ne)obstoju pisemske ovojnice, ne bi verjel. Iz prejemne štampiljke organa, odtisnjene na dopisu Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije št. TU 10/08, IC 208-1/2008 z dne 21. 11. 2008, namreč izhaja, da je organ navedeno odločbo v dveh izvodih, dne 24. 11. 2008, nedvomno prejel. V tem delu je Pooblaščenec zahtevo prosilca zaradi neobstoja dokumenta zavrnil.

Pooblaščenec je ob vpogledu v dokument Vročilnica št. 6072 o vročitvi odločbe št. TU 10/08, IC 208-1/2008 z dne 21. 11. 2008 prosilcu ugotovil, da se ta ne nanaša na zahtevo prosilca, zato ta dokument ni bil predmet presoje Pooblaščenca v konkretnem pritožbenem postopku.

Pooblaščenec ob dejstvu, da je zgoraj navedene dokumente od organa dne 2. 10. 2009 prejel v presojo, seveda ne more dvomiti, da organ z navedenimi dokumenti razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki. S to ugotovitvijo sta izpolnjena tudi preostala dva pogoja za obstoj informacije javnega značaja.

2.    Izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja

Če so zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli od v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določenih izjem. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenta, ki ju zahteva prosilec, predstavljata informacijo javnega značaja, je torej presojal še, ali gre pri obeh dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je morebiti podana katera od izjem od prostega dostopa. Pooblaščenec je dolžan to preveriti po uradni dolžnosti.

2.1.    Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Ob vpogledu v zahtevana dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da vsebujeta osebne podatke posameznika (ime in priimek ter naslov). Pooblaščenec je zato presojal, ali je v katerem izmed dokumentov podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UBP; ZVOP-1).

Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka gre ugotoviti, da so podatki o osebnem imenu in naslovu posameznika, ki se nahajajo v dokumentih, ki ju je zahteval prosilec, podatki, pri katerih gre lahko za varovane osebne podatke. Gre namreč za podatke, ki se nanašajo na posameznika v smislu 1. točke drugega odstavka 6. člena ZVOP-1. V 2. točki prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je določeno še, da je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Na podlagi zgoraj navedenih podatkov ter na podlagi vsebine posameznih dokumentov, lahko postanejo ti posamezniki določljivi, zato je pri vsakem posameznem dokumentu potrebno ugotoviti, ali ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne.

a)    Navedba imena in priimka posameznika kot varovan osebni podatek

Pooblaščenec se pri ugotavljanju izjeme iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi z navedbo imena in priimka posameznika v dokumentih in nobenega drugega dejavnika, ki bi bil značilen za posameznikovo fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1), v svojih odločbah sklicuje na sodbo Upravnega sodišča št. U 1900/2005-12 z dne 16. 5. 2007, ki je z navedeno odločbo odločilo o vprašanju, ali zgolj ime in priimek predstavlja osebni podatek v smislu ZVOP-1. Glede določljivosti osebnega podatka, je sodišče v navedenem primeru odločalo tudi o spornem vprašanju, ali zgolj ime in priimek predstavljata osebni podatek v smislu ZVOP-1. Sodišče je potrdilo, da sama navedba imena in priimka brez kateregakoli identifikacijskega znaka še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika. Fizične osebe zgolj na podlagi imena in priimka, brez drugega identifikacijskega znaka (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka) oziroma brez vsebine dokumenta, namreč še ni mogoče identificirati. Iz navedenega in navedene sodbe torej izhaja, da ime in priimek nista nujno osebna podatka, ker posameznik ni določljiv vedno samo na podlagi imena in priimka, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in na podlagi katerih je mogoče fizično osebo določiti (primerjaj 6. člen ZVOP-1).

V konkretnem primeru sta v obeh dokumentih, ki ju prosilec zahteva in za katera je potrebno opraviti delni dostop, navedbi imena in priimka posameznika, ki ju je po mnenju Pooblaščenca potrebno prekriti. Iz same vsebine dokumentov, v dokumentih omenjenih organov in vsebinskih navedb v njih, bi bilo, v kolikor navedbe imena in priimka ne bi prekrili, namreč brez posebnih težav mogoče ugotoviti identiteto posameznika (prosilca), kar pomeni, da bi ta posameznik postal določljiv posameznik, katerega osebne podatke je potrebno varovati v skladu z določbami ZVOP-1 in ZDIJZ. Dokumenta, na katera se zahteva prosilca nanaša, namreč vsebujeta veliko količino podatkov, ki bi predvsem v interakciji en z drugim ter z imenom in priimkom posameznika, vsakemu brez velikega napora omogočili, da bi posameznika lahko identificiral, v kolikor bi navedbo posameznikovega imena in priimka pustili v dokumentih brez prekrivanja.

Pooblaščenec ugotavlja, da ostali podatki glede na določbe 6. člena ZVOP-1 sami zase (brez imena in priimka posameznika) ne dosegajo standarda neposredne določenosti posameznika, zagotovo pa dajejo na voljo dovolj informacij, na podlagi katerih je posameznika mogoče določiti oziroma individualizirati, v kolikor podatkov o imenu in priimku ne bi prekrili. Iz dejstev, ki so v konkretnem primeru navedeni v dokumentih ter v povezavi z imenom in priimkom posameznika, je namreč glede na vsebino dokumentov mogoče, brez nesorazmernega napora in na relativno enostaven način, ugotoviti, na katerega posameznika se nanašajo. Za osebni podatek gre namreč tudi takrat, kadar bi nedoločen krog ljudi lahko brez nesorazmernega napora in na relativno enostaven način ugotovil, na koga konkretno se podatki nanašajo. Pooblaščenec tako meni, da gre v konkretnem primeru za osebne podatke posameznika, ki jih je v skladu z ZVOP-1 potrebno varovati.

b)    Navedba imena in priimka ter naslova posameznika kot varovan osebni podatek

V dokumentu Odločba uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja, pristojne za vsa slovenska državna tožilstva št. TU 10/08, IC 208-1/2008 z dne 21. 11. 2008, ki jo prosilec zahteva, so navedeni podatki o imenu in priimku ter tudi o naslovu posameznika, ki nedvomno predstavljajo standard neposredne določenosti posameznika glede na določbe 6. člena ZVOP-1.  Posameznik je nedvomno določljiv, v kolikor so v dokumentih navedeni tako ime in priimek kot tudi naslov posameznika.

Ker je Pooblaščenec v točki a) te obrazložitve že obrazložil, zakaj je odločil, da se ime in priimek konkretnega posameznika prekrijeta, je moral ob navedbi imena in priimka tega istega posameznika ter njegovega naslova odločiti, da se poleg navedbe naslova posameznika, prekrijeta tudi njegovo ime in priimek. V nasprotnem primeru bi Pooblaščenec z drugačno odločitvijo v tem delu, prišel v nasprotje sam s seboj.

c)    Navedba imena in priimka osebne zdravnice

Pooblaščenec v tem delu zgolj pojasnjuje, da ime in priimek osebne zdravnice ni varovan osebni podatek. Ker je Pooblaščenec oba zahtevana dokumenta anonimiziral, podatek o tem, kdo je osebni zdravnik prosilca ni niti varovan osebni podatek prosilca (saj je ta nedoločljiv) niti ne gre za varovan osebni podatek osebnega zdravnika, saj ima osebni zdravnik, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, status javnega uslužbenca (prvi in drugi odstavek 1. člena Zakona o javnih uslužbencih). Osebni podatki javnih uslužbencev niso varovani osebni podatki, saj jih kot »izjemo od izjem« določa tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. Ta namreč določa, da se, ne glede na obstoj izjeme po prvem odstavku 6. člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Iz navedenega razloga Pooblaščenec navedbe imena in priimka osebnega zdravnika prosilca v odločbi št. TU 10/08, IC 208-1/2008 z dne 21. 11. 2008 ni prekril.

2.2.    Druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ

Pooblaščenec ugotavlja, da vsebina obeh dokumentov, ki sta predmet zahteve prosilca, ne predstavlja nobene od preostalih izjem od dostopa do informacij javnega značaja iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ki jih je organ prosilcu dolžan posredovati.

Pooblaščenec v izogib nesporazumom pojasnjuje tudi, da za obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni relevantno, ali prosilec morebiti že razpolaga z v dokumentih vsebovanimi osebnimi podatki. Ko so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od dostopa do informacije javnega značaja, le-ti veljajo nasproti vsem osebam in ne le nasproti prosilcu. Tudi če prosilec z navedenimi osebnimi podatki že razpolaga, to ne pomeni, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je namreč po svoji naravi in svojem bistvu informacija, ki je prosto dostopna vsem, zato je potrebno dostop do informacij javnega značaja v zahtevanih dokumentih presojati z vidika učinka erga omnes in ne le inter partes.

3.    Institut delnega dostopa

Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.

Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da v kolikor dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007; Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Uredba v 16. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z izbrisom osebnih podatkov na način, kot je opredeljen v izreku te odločbe, postanejo ti podatki anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo podatkov se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika (več o tem glej Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, urednica in redaktorica Nataša Pirc Musar, Ljubljana 2006, komentar k 13. člen ZVOP-1).

4.    Zaključek

Pooblaščenec je tako pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 255. člena izdal svojo odločbo, saj je na podlagi pridobljenih dokumentov in dokazov lahko sam rešil zadevo.  

Organ je dolžan prosilcu v 8 (osmih) dneh po prejemu te odločbe omogočiti dostop do informacij javnega značaja na način, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka