Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 03.09.2009
Naslov: Prosilec - Okrožno državno tožilstvo Maribor
Številka: 090-83/2009
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Odobreno


Številka: 090-83/2009/
Datum: 3. 9. 2009


Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A,  v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Ulica talcev 24, 2000 Maribor št. Tu 56/09-11/2 EG/JB z dne 5. 6. 2009 (v nadaljevanju organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


ODLOČBO:

1.    Pritožbi se ugodi. Odločba organa št. Tu 56/09-11/2 EG/JB z dne 5. 6. 2009 se odpravi. Organ je dolžan prosilcu v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe:

A.    posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
•    Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest strokovnih in administrativno tehničnih delavcev ODT v MB št. Tu 37/2001 z dne 6. 7. 2001,   
•    Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na ODT v MB št. TU 105/03 EG/sos z dne 23. 3. 2004,
•    Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na ODT v MB št. TU 105/03 EG/sos z dne 24. 8. 2004,
•    Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na ODT v MB št. TU 105/03 z dne 16. 1. 2006 s spremembami z dne 16. 2. 2006, 1. 8. 2006, 25. 1. 2007, 3. 4. 2007, 23. 4. 2007, 17. 7. 2007, 24. 10. 2007, 22. 1. 2008, 6. 5. 2008, 18. 6. 2008,
•    Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na ODT v MB št. TU 50/08 EG/JB z dne 18. 7. 2008 s spremembami z dne 21. 10. 2008, 10. 3. 2009, 4. 5. 2009;
B.    posredovati fotokopije naslednjih dokumentov, pri čemer je dolžan prekriti v dokumentu:
•    Odločba št. Tu 27/2003 z dne 1. 4. 2003 podatke v izreku odločbe, ki se nanašajo na datum in kraj rojstva ter naslov javne uslužbenke,
•    Pogodba o zaposlitvi št. Tu 117/06 EG/JB z dne 9. 11. 2006 podatke v peti in šesti vrstici dokumenta o datumu rojstva in naslovu javnega uslužbenca,
•    Sklep št. Tu 27/04 sos z dne 28. 10. 2004 podatke v izreku sklepa, ki se nanašajo na datum rojstva ter naslov javne uslužbenke,
•    Aneks št. 1 k pogodbi o zaposlitvi št. Tu 50/96 z dne 3. 1. 1996 št. Tu P/2008 EgG/JB z dne 15. 4. 2008 podatke v sedmi in osmi vrstici dokumenta o datumu rojstva in naslovu javne uslužbenke,
•    Sklep št. Tu 105/2003-23 sos z dne 19. 4. 2004, ki se nanaša na javnega uslužbenca Draga Petka, podatke v izreku sklepa, ki se nanašajo na datum rojstva javnega uslužbenca,
•    Sklep št. Tu 105/2003-23 sos z dne 19. 4. 2004, ki se nanaša na javno uslužbenko Zdenko Fišer, podatke v izreku sklepa, ki se nanašajo na datum rojstva javne uslužbenke.
C.    omogočiti vpogled v naslednje dokumente z možnostjo fotokopiranja, pri čemer je dolžan prekriti v dokumentu:
•    Sklep št. Tu 105/2003-23 sos z dne 19. 4. 2004 podatke v izreku sklepa, ki se nanašajo na datum rojstva javne uslužbenke,
•    Pogodba o zaposlitvi št. Tu 27/08 EG/JB z dne 27. 6. 2008 podatke v deseti in enajsti vrstici dokumenta o datumu rojstva, naslovu ter enotni matični številki občana (EMŠO) javne uslužbenke,
•    Sklep št. Tu P/07 EG/JB z dne 25. 7. 2007 podatke v izreku sklepa, ki se nanašajo na datum rojstva, naslov in enotno matično številko občana (EMŠO) javne uslužbenke.

2.    V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 14. 5. 2009 pri organu vložil zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval, da mu:
a)    posreduje fotokopije dokumentov, iz katerega izhajajo imena in priimki javnih uslužbencev na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru, ki so bili imenovani za vodje oddelkov na omenjenem tožilstvu v obdobju od 1. 1. 2003 do 14. 5. 2009.
b)    omogoči vpogled v dokument, iz katerega izhaja imenovanje … kot pristojne osebe za vodenje odsotnosti zaposlenih na tožilstvu (v primeru, da so bili v posameznem obdobju med obdobjem pristojnosti … za vodenje teh odsotnosti imenovani tudi drugi zaposleni, naj organ posreduje tudi te dokumente), z možnostjo fotokopiranja določenih izbranih dokumentov.

Organ je dne 5. 6. 2009 z odločbo št. Tu 56/09-11/2 EG/JB zahtevo prosilca kot neutemeljeno v celoti zavrnil. Organ v obrazložitvi odločbe navaja, da je zahtevo zavrnil, ker organ ne razpolaga z enotnim dokumentom, iz katerega bi bila razvidna imena in priimki javnih uslužbencev pri organu, ki so bili imenovani za vodje oddelkov v organu v obdobju od 1. 1. 2003 do 14. 5. 2009. Organ se tako sklicuje na določbo 4. člena ZDIJZ, ki pravi, da mora biti dokument, ki ga prosilec zahteva, v času zahteve že izdelan ter da zavezanec ni dolžan ustvariti novega dokumenta samo zato, da bi lahko odgovoril na zahtevo prosilca.

Glede zahteve pod drugo alinejo pa organ ugotavlja, da je prosilec že dne 1. 4. 2009 na organ naslovil »Zahtevek za seznanitev z listinami«, v katerem pod točko 4. zahteva dokument, iz katerega izhaja, katera oseba je pooblaščena za urejanje in vodenje odsotnosti zaposlenih pri organu (prijava letnega dopusta, izredni dopust, bolniški stalež, druge izredne odsotnosti ipd.) za čas od 1. 1. 2000 do 1. 4. 2009. Organ je o zahtevkih prosilca, med katerimi je tudi citirani zahtevek, odločil z odločbo Tu 56/09-8/4 EG/JB z dne 14. 4. 2009. Zoper citirano odločbo organa je prosilec dne 21. 4. 2009 vložil pritožbo, ki jo obravnava Pooblaščenec. O zahtevku še ni meritorno odločeno, zato je organ zahtevo prosilca zavrnil.  

Prosilec je zoper navedeno odločbo dne 11. 6. 2009 vložil pritožbo pri organu. Organ je pritožbo dne 17. 6. 2009, odstopil v reševanje Pooblaščencu. Pooblaščenec je dne 18. 6. 2009 organ pozval k dostavi dokumentov, ki jih prosilec zahteva.

Dne 24. 6. 2009 je Pooblaščenec prejel del zahtevane dokumentacije, na Pooblaščenčevo izrecno dodatno zahtevo z dne 30. 6. 2009, pa je organ Pooblaščencu dne 17. 7. 2009 dostavil še dodatno zahtevane dokumente. Ob vpogledu v vso prejeto dokumentacijo je Pooblaščenec nato ugotovil, da še vedno ne razpolaga z vso zahtevano dokumentacijo, zato je organ dne 18. 8. 2009 ponovno pozval na dostavo vse dokumentacije, ki jo je v dopisu organu natančno navedel. Na to Pooblaščenčevo zahtevo je organ poslal ostalo manjkajočo dokumentacijo oziroma izjavo, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, ki jo je Pooblaščenec prejel dne 24. 8. 2009.

Pritožba  je utemeljena.

Pooblaščenec ugotavlja, da je pritožba pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi. Pooblaščenec je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1.    Informacija javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami; Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .

Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije .  

Pooblaščenec na tem mestu opozarja na dejstvo, da organ sicer res ni dolžan izdelati novega dokumenta, iz katerega bi izhajale informacije, ki jih prosilec zahteva, dolžan pa je posredovati dokumente, ki jih ima, ter iz katerih lahko prosilec sam, s kombiniranjem le-teh, pride do želenih podatkov. Navedeno pomeni, da organ ni dolžan ustvariti novega dokumenta, dolžan pa je obstoječe dokumente, ki jih ima in iz katerih izhajajo informacije, ki jih prosilec zahteva, prosilcu posredovati. Prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja namreč ni dolžan natančno navesti imena oziroma naziva dokumenta, ki ga zahteva, saj tega v večini primerov niti ne more poznati niti tega od njega organi niso upravičeni pričakovati.

Zakon o javnih uslužbencih (Ur.l. RS, št. 63/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; ZJU) v 3. členu določa, da je delodajalec v državnem organu Republika Slovenija. ZJU v 6. členu določa, da je državni organ organ državne uprave in drug državni organ, pri čemer je drug državni organ Državni zbor, Državni svet, Ustavno sodišče, Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic, pravosodni organ in drug državni organ, ki ni organ državne uprave. Pravosodni organ je sodišče, državno tožilstvo in državno pravobranilstvo. Predstojnik posameznega državnega tožilstva je v skladu z določbo 56. člena Zakona o državnem tožilstvu (Ur.l. RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo; ZDT) vodja državnega tožilstva. Vodja državnega tožilstva ima tudi pristojnosti, ki gredo predstojniku državnega organa po splošnih predpisih (torej tudi po ZJU). Iz navedenega izhaja, da ima vodja organa v konkretnem primeru pravice in dolžnosti delodajalca, kar pomeni, da med delovne naloge organa in njegovega predstojnika sodijo tudi delovne naloge, povezane s sistemizacijo delovnih mest v organu ter z zaposlovanjem javnih uslužbencev (konkretno tožilskega osebja). Iz navedenega izhaja, da organ, poleg tega, da je organ pregona storilcev kaznivih dejanj, izvršuje tudi pravice in dolžnosti delodajalca v skladu z ZJU. Zahtevane dokumente je organ namreč izdelal ob izvrševanju nalog, ki mu jih kot delodajalcu nalaga delovno pravna zakonodaja ter zakonodaja, ki ureja status javnih uslužbencev. Informacije, ki jih zahteva prosilec, tako nedvomno sodijo med informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa.

Pooblaščenec je v konkretnem pritožbenem postopku po ugotovitvi, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, ugotavljal še s katerimi informacijami, povezanimi z zahtevo prosilca, organ sploh razpolaga in katere izpolnjujejo tudi kriterij materializirane oblike.

Pooblaščenec je tako najprej vpogledal v vse Pravilnike in Akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na ODT v MB, ki so veljali v obdobju, na katerega se nanaša prosilčeva zahteva (1. 1. 2003 do 14. 5. 2008), da bi ugotovil notranjo organizacijsko strukturo organa in tako ugotovil, kateri oddelki v organu obstojijo, da bi lahko določil tudi delovna mesta vodij teh oddelkov. Pri tem je Pooblaščenec ugotovil, da iz 4. člena Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest strokovnih in administrativno tehničnih delavcev ODT v MB št. Tu 37/2001 z dne 6. 7. 2001 (v nadaljevanju Pravilnik) izhaja, da je bilo delo v času veljavnosti Pravilnika pri organu organizirano v Uradu, ki je imel vodjo urada ter notranje organizacijske enote, in sicer:
-    pisarno vodje ODT,
-    vpisniško – evidenčno službo,
-    računovodstvo,
-    strojepisnico,
-    sprejemno pisarno – vložišče.
Vse notranje organizacijske enote so imele vodje.

V organu je bil nato sprejet Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na ODT v MB št. TU 105/03 EG/sos z dne 23. 3. 2004 (v nadaljevanju Akt), ki je v 3. členu določal, da je poslovanje organa organizirano v Uradu, kjer so kot posamezne organizacijske enote organizirane finančno –  računovodska služba, evidenčno – vpisniška služba, strojepisnica, arhiv in sprejemna pisarna. Iz 7. člena Akta izhaja, da imajo organizacijske enote urada svoje vodje.  

Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na ODT v MB št. TU 105/03 EG/sos z dne 24. 8. 2004 (v nadaljevanju Akt z dne 24. 8. 2004) je razveljavil Akt, vendar je ohranil besedilo 3. člena in 7. člena smiselno enako. Enako velja za dne 16. 1. 2006 sprejet Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na ODT v MB št. TU 105/03 z vsemi spremembami in dopolnitvami (v nadaljevanju Akt 2006), ki je razveljavil Akt z dne 24. 8. 2004.

Pooblaščenec je z vpogledom v dokumentacijo ugotovil, da organ organizacijske enote »arhiv«, kljub navedbi v svojih notranjih aktih, nikoli ni imel organizirane kot samostojne notranje organizacijske enote, zato vodje te notranje organizacijske enote organ ni mogel imeti.

Dne 18. 7. 2008 je bil pri organu sprejet nov Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na ODT v MB št. TU 50/08 EG/JB (Akt 2008), ki organizacijske enote določa nekoliko drugače, vendar vsebinsko kljub temu enako kot prejšnji akti. V 3. členu je namreč določeno, da so v okviru urada organa kot posamezne organizacijske enote organizirane evidenčno – vpisniška služba, strojepisnica ter sprejemna pisarna, izven urada pa finančno –  računovodska služba. Iz 8. člena izhaja, da imajo organizacijske enote urada svoje vodje. Tudi kasneje sprejete spremembe Akta 2008 ohranja v tem odstavku navedeno shemo notranje organizacije Urada.

Organ je v dopisu št. Tu 56/09-11 EG/jb z dne 19. 8. 2009 navedel, da z dokumentom, ki bi izrecno izkazoval vodenje urada ODT v MB, ne razpolaga. Nadalje je navedel, da je bila na podlagi Pravilnika že pred letom 2003 kot edina zaposlena v računovodstvu na delovno mesto vodje finančno računovodske službe razporejena javna uslužbenka…. Z dnem 19. 4. 2004 je bila navedena javna uslužbenka razporejena na delovno mesto računovodja II v finančno računovodski službi.

Nadalje organ pojasnjuje, da je bila vodja evidenčno vpisniške službe od 1. 4. 2003 do 9. 11. 2006 javna uslužbenka …, od 9. 11. 2006 do 15. 4. 2008 javni uslužbenec … ter od 15. 4. 2008 do danes javna uslužbenka…. Dokumenta, ki bi izkazoval vodenje evidenčno vpisniške služne pred 1. 4. 2003, organ Pooblaščencu ni posredoval.

Nadalje je glede vodje strojepisnice organ navedel, da za obdobje od 1. 1. 2003 do 1. 11. 2004 ne razpolaga z nobenim dokumentom. Za čas od 1. 11. 2004 dalje, pa je vodja strojepisnice javna uslužbenka ….

Pred letom 2003 je bil javni uslužbenec …, kot edini zaposleni v sprejemni pisarni, razporejen na delovno mesto vodje sprejemne pisarne. Z dnem 19. 4. 2004 je bil navedeni javni uslužbenec razporejen na delovno mesto sodelavec v sprejemni pisarni. Po navedbah organa, torej po 19. 4. 2004, formalno delovna mesta vodje urada, računovodstva in sprejemne pisarne, niso zasedena, zato dokumenti o tem ne obstajajo.

Organ je kot dokumente, iz katerih izhaja imenovanje … kot pristojne osebe za vodenje odsotnosti zaposlenih pri organu, predložil Sklep št. Tu 105/2003-23 sos z dne 19. 4. 2004, Sklep št. Tu P/07 EG/JB z dne 25. 7. 2007, Pogodbo o zaposlitvi št. Tu 27/08 EG/JB z dne 27. 6. 2008 ter Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na ODT v MB št. Tu 50/07 EG/JB, z dne 17. 7. 2007.

Organ je priložil tudi dokumente, iz katerih izhajajo navedbe v dopisu št. Tu 56/09-11 EG/jb z dne 19. 8. 2009 ter dokumente, s katerimi razpolaga in ki so predmet odločanja v tem pritožbenem postopku. Ti dokumenti so:

•    Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest strokovnih in administrativno tehničnih delavcev ODT v MB št. Tu 37/2001 z dne 6. 7. 2001,   
•    Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na ODT v MB št. TU 105/03 EG/sos z dne 23. 3. 2004,
•    Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na ODT v MB št. TU 105/03 EG/sos z dne 24. 8. 2004,
•    Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na ODT v MB št. TU 105/03 z dne 16. 1. 2006 s spremembami z dne 16. 2. 2006, 1. 8. 2006, 25. 1. 2007, 3. 4. 2007, 23. 4. 2007, 17. 7. 2007, 24. 10. 2007, 22. 1. 2008, 6. 5. 2008, 18. 6. 2008,
•    Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na ODT v MB št. TU 50/08 EG/JB z dne 18. 7. 2008 s spremembami z dne 21. 10. 2008, 10. 3. 2009, 4. 5. 2009;
•    Odločba št. Tu 27/2003 z dne 1. 4. 2003,
•    Pogodba o zaposlitvi št. Tu 117/06 EG/JB z dne 9. 11. 2006,
•    Sklep št. Tu 27/04 sos z dne 28. 10. 2004,
•    Aneks št. 1 k pogodbi o zaposlitvi št. Tu 50/96 z dne 3. 1. 1996 št. Tu P/2008 EgG/JB z dne 15. 4. 2008,
•    Sklep št. Tu 105/2003-23 sos z dne 19. 4. 2004, ki se nanaša na javnega uslužbenca…,
•    Sklep št. Tu 105/2003-23 sos z dne 19. 4. 2004, ki se nanaša na javno uslužbenko …
•    Sklep št. Tu 105/2003-23 sos z dne 19. 4. 2004,
•    Pogodba o zaposlitvi št. Tu 27/08 EG/JB z dne 27. 6. 2008,
•    Sklep št. Tu P/07 EG/JB z dne 25. 7. 2007.

Pooblaščenec ni našel razumnega razloga za dvom v navedbe organa v vseh prejetih dopisih. Podpisana izjava predstojnika organa ima z vidika dokazne vrednosti seveda veliko težo, saj bi v primeru navajanja lažnih dejstev s strani uradne osebe utegnilo iti za kaznivo dejanje po 258. ali 259. členu Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in 39/09). Enako velja za navajanje obstoječih oziroma neobstoječih dokumentov s strani organa. Pooblaščenec tako ne dvomi, da organ razpolaga samo z dokumenti, ki mu jih je na podlagi njegovih zahtev posredoval.   

Pooblaščenec ob dejstvu, da je dokumente od organa prejel v presojo, seveda ne more dvomiti, da organ z dokumenti razpolaga in da se ti nahajajo v materializirani obliki. S to ugotovitvijo sta izpolnjena tudi preostala dva pogoja za obstoj informacij javnega značaja.

2.    Izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja

Če so zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli od v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določenih izjem. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo informacijo javnega značaja, je torej presojal še, ali gre pri dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je morebiti podana katera od izjem od prostega dostopa. Pooblaščenec je dolžan to preveriti po uradni dolžnosti.

2.1.     Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Ob vpogledu v prejete dokumente je Pooblaščenec ugotovil, da nekateri izmed dokumentov vsebujejo osebne podatke posameznikov, in sicer imena in priimke, rojstne datume in rojstne kraje ter točne naslove posameznikov ter njihove podpise.

Pooblaščenec je zato presojal, ali navedeni osebni podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UBP; ZVOP-1).

Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Nadalje pa ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

Pooblaščenec je ob preučitvi vseh osebnih podatkov posameznikov, navedenih na prejetih dokumentih, ugotovil, da so vsi na dokumentih navedeni posamezniki javni uslužbenci, saj so zaposleni pri organu. ZJU namreč v 1. členu določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor po tem zakonu pa sestavljajo državni organi (glej 1. točko obrazložitve) in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

V zahtevanih dokumentih se tako pojavljajo osebni podatki javnih uslužbencev. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l. RS, št. 95/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; ZSPJS) v 38. členu določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Poleg tega so po stališču Pooblaščenca javni tudi vsi podatki javnih uslužbencev, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta ter pogojev, ki jih določa zakonodaja. Na podlagi navedenega, pogoje za obstoj varovanega osebnega podatka v skladu z ZVOP-1 izpolnjujejo le osebni podatki javnih uslužbencev, ki se nanašajo na datum in kraj rojstva, na naslov ter enotno matično številko občana, saj ti podatki ne pomenijo osebnih podatkov, ki bi bili na podlagi katerega koli prej omenjenega zakona javno dostopni, zato jih je potrebno varovati. Drugih varovanih osebnih podatkov javnih uslužbencev zahtevani dokumenti ne vsebujejo.

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da te ne obstajajo.

3.    O zahtevi za dokumente, s katerimi prosilec že razpolaga

Organ se v obrazložitvi svoje odločbe sklicuje na to, da je prosilec že 1. 4. 2009 na organ naslovil zahtevek za seznanitev z listinami, v katerem pod točko 4. zahteva dokument, iz katerega izhaja, katera oseba je pooblaščena za urejanje in vodenje odsotnosti zaposlenih na tožilstvu (prijava letnega dopusta, izredni dopust, bolniški stalež, druge izredne odsotnosti ipd.) za čas od 1. 1. 2000 do 1. 4. 2009. Organ je o zahtevku prosilca odločil z odločbo št. Tu 56/09-8/4 EG/JB z dne 14. 4. 2009, s katero je zahtevo prosilca zavrnil iz razlogov po 3., 6., 8. in 11. točki 6. člena ZDIJZ. Prosilec se je zoper to odločbo pritožil, pritožbo obravnava Pooblaščenec in o njej še ni meritorno odločeno. Z zahtevkom, na katerega se nanaša izpodbijana odločba, je prosilec po mnenju organa le spremenil prvotno zahtevo s tem, da je zahteval dokument, iz katerega izhaja imenovanje Suzane Ošlaj Sovič kot pristojne osebe za vodenje odsotnosti zaposlenih pri organu.

Pooblaščenec se strinja s prosilcem, ko ta v svoji pritožbi pravi, da gre pri obeh zahtevah za dve različni zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, saj je prosilec z zahtevo z dne 1. 4. 2009 zahteval dostop do drugih informacij ter v drugem časovnem obdobju kot v zahtevi z dne 14. 5. 2009. V prvotni zahtevi je prosilec namreč zahteval dokumente, ki se nanašajo na daljše časovno obdobje in iz katere je moč sklepati, da zahteva večje število dokumentov za večje število javnih uslužbencev (ravno zaradi daljšega časovnega obdobja), v drugi zahtevi pa je svoj zahtevek konkretiziral tako, da zahteva dokument, ki se nanaša na konkretno določeno osebo, brez časovne opredelitve zahtevka.

Povsem jasno je, da prosilec ni mogel vedeti (niti ni dolžan vedeti), koliko različnih oseb je bilo v časovnem obdobju iz prve zahteve, zadolženih za opravljanje navedenih delovnih nalog. Z drugo zahtevo je prosilec zahteval konkretno določen dokument, ki morda niti ne bi bil predmet odločanja v okviru prve zahteve, saj prav lahko sploh ne bi obstajal.

Pooblaščenec tako meni, da gre v obeh zahtevah za dve različni zahtevi. Pravovarstveni interes prosilca tako še vedno obstaja, zato je njegova pritožba upravičena. Zgolj pavšalno sklicevanje organa na to, da o prvotni zahtevi, z dne 1. 4. 2009, še ni bilo meritorno odločeno, je tako po mnenju Pooblaščenca, neutemeljeno.

4.    O pristojni osebi za odločanje v postopku po ZDIJZ

Pooblaščenec prosilcu pojasnjuje, da ZDIJZ v 9. členu res določa, da vsak organ določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja ter da lahko več organov skupaj določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja. Vendar je po mnenju Pooblaščenca zaradi pravnega varstva prosilcev in zagotavljanja uresničevanja ustavne pravice vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja nedopustna takšna razlaga določbe ZDIJZ, kot jo ima v mislih prosilec. Pooblaščenec je prepričan, da je potrebno to določbo razumeti tako, da je predstojnik organa tisti, ki je odgovoren za izvrševanje določb ZDIJZ, v kolikor organ ne imenuje uradne osebe, pristojne za posredovanje informacij javnega značaja. V nasprotnem primeru bi namreč prišli v situacijo, ko bi se organi z neimenovanjem uradne osebe, pristojne za posredovanje informacij javnega značaja, izognili spoštovanju določb ZDIJZ, saj potemtakem ne bi bilo v organu nikogar, ki bi o zahtevah ZDIJZ lahko veljavno odločal. Takšna razlaga določbe 9. člena ZDIJZ pa je po mnenju Pooblaščenca nedopustna. Neimenovanje uradne osebe, pristojne za posredovanje informacij javnega značaja, namreč tudi ni nikjer sankcionirano, sankcionirano pa je neposredovanje informacij javnega značaja s strani zavezancev. Navedeno seveda pomeni, da mora biti zagotovljeno tudi posredovanje teh informacij. To pa se lahko zagotovi le z zgoraj navedeno razlago določb ZDIJZ.

Iz določbe 56. člena Zakona o državnem tožilstvu (Ur.l. RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo; ZDT) izhaja, da je predstojnik posameznega državnega tožilstva vodja državnega tožilstva. Vodja državnega tožilstva ima pristojnosti, ki gredo predstojniku državnega organa po splošnih predpisih. V konkretnem primeru je izpodbijano odločbo izdala predstojnica organa, zato po mnenju Pooblaščenca ter zaradi vseh zgoraj navedenih razlogov, ta pritožbeni razlog prosilca ni utemeljen.

5.    Zaključek

Pooblaščenec je pritožbi prosilca na podlagi vsega navedenega ugodil in izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil ter sam odločil o zahtevi prosilca. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ prve stopnje zmotno presodil dokaze, iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter tudi napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi.

Organ je dolžan prosilcu v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe omogočiti seznanitev z  dokumenti, na način kot izhaja iz izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka