Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 27.05.2020
Naslov: prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani
Številka: 090-77/2020
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Organ je s sklepom zavrgel zahtevo po ZDIJZ, ker jo je vložil prosilec, ki mu je bila delno odvzeta poslovna sposobnost. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da bi organ moral skrbnico prosilca pozvati na predložitev izjave o (ne)soglašanju z zahtevo. Zaradi opustitve te dolžnosti organa je v postopku na prvi stopnji pred izdajo izpodbijanega sklepa prišlo do bistvene kršitve postopka (4. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP). IP je zato izpodbijani sklep odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje z navodili, glede česa je treba dopolniti postopek.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-77/2020/6

Datum: 28. 5. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), ki ga kot skrbnica zastopa … (v nadaljevanju skrbnica prosilca), z dne 15. 5. 2020, zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), opr. št. Su 152/2020, z dne 24. 4. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

1. Pritožbi prosilca z dne 15. 5. 2020 se ugodi in se sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Su 152/2020, z dne 24. 4. 2020, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je 2. 4. 2020 na organ naslovil zahtevo na podlagi ZDIJZ, v kateri je organ prosil, da ga seznani z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS o podanem predlogu nasprotnega udeleženca za delegacijo naslovnega sodišča v postopku N 736/2014. Iz zaprošene odločitve oz. predloga za delegacijo naslovnega sodišča naj bo razvidno, kateri odvetnik zastopa nasprotnega udeleženca v postopkih naslovnega sodišča N 385/2014 oz. N 736/2019. Če je bil predlog nasprotnega udeleženca za delegacijo naslovnega sodišča zavrnjen, prosilec želi, da ga organ seznani tudi z razpisanim narokom v zadevi N 736/2019.

 

Organ je s sklepom opr. št. Su 152/2020, z dne 24. 4. 2020 zahtevo prosilca z dne 2. 4. 2020 zavrgel in v obrazložitvi navedel, da je skladno z 49. členom ZUP dolžan ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka postopka, in ali procesno nesposobno stranko zastopa njen zakoniti zastopnik. Organ je že ob izdaji sklepa, opr. št. Su 452/2019 z dne 13. 1. 2020, ugotovil, da je bila prosilcu s sklepom, opr. št. N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, ki je postal pravnomočen dne 10. 10. 2012, delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Ker je samostojno opravljanje procesnih dejanj v upravnem postopku skladno s prvim odstavkom 46. člena ZUP rezervirano za stranke, ki so poslovno popolnoma sposobne, oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, v tovrstnih postopkih sposobnosti vlaganja procesnih aktov nima. Postopek o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja je upravni postopek, saj iz prvega odstavka 21. člena ZDIJZ izhaja, da organ postopek z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja vodi in o njem odloča v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Kadar vlogo oz. zahtevo poda vložnik, ki po določbah ZUP ne more biti stranka postopka, organ s sklepom vlogo zavrže (2. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Tudi iz sodne prakse[1] izhaja, da gre v primeru, če stranka, ki ji je bila odvzeta sposobnost opravljanja pravdnih dejanj, sama vloži vlogo, za neodpravljivo pomanjkljivost vloge in da v takih primerih naknadna skrbnikova odobritev dejanja že pojmovno ni mogoča. V skladu z navedenim skrbnica prosilca tudi ni bila pozvana k izjasnitvi, ali soglaša z vloženo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Ker je bila prosilcu za dostop do informacij javnega značaja delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, v skladu z drugim odstavkom 46. člena ZUP ne more samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj, je bilo treba njegovo zahtevo z dne 2. 4. 2020 zavreči (2. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).

 

Dne 15. 5. 2020 je skrbnica prosilca vložila pritožbo zoper sklep, opr. št. Su 152/2020 z dne 24. 4. 2020, v kateri je navedla, da je organ nepravilno oz. neskladno z Ustavo RS zavrgel zahtevo prosilca z dne 2. 4. 2020, zato zoper navedeni sklep vlaga pritožbo in IP predlaga, da na podlagi uveljavljene upravne in ustavne prakse napadeni sklep razveljavi in organu naloži, da zahtevi prosilca ugodi. Organu je znano, da je prosilcu delno poslovno sposobnost odvzelo protizakonito (mnenje lečečega psihiatra) in protiustavno (tako odločba Ustavnega Up-1178/18 z dne 12. 12. 2019 in odločitev Vrhovnega sodišča RS II Ips 84/2019 z dne 3. 10. 2019), zato kot njegova skrbnica dovoljuje, da sam nastopa v upravnih in sodnih postopkih, kar mu dovoljuje tudi zakon o nepravdnem postopku. Glede na to, da mu je organ pustil pravico do volitev, pa lahko kot državljan na podlagi ZDIJZ samostojno vlaga zaprosila za podatke javnega značaja. Sklep je po mnenju prosilca tudi žaljiv in obenem nepravilen, saj po ustaljeni ustavni in upravni praksi upravni organ vloge, ki jo poda oseba z delno opravilno sposobnostjo, ne sme zavreči, ampak je dolžan seznaniti in pozvati skrbnika, da se o vloženi vlogi izjavi (tako npr. sklep Upravnega sodišča RS Su 253/2020-2 z dne 7. 5. 2020). Po navedenem skrbnica zavrženo zahtevo prosilca odobrava in organu predlaga, da napadeni sklep odpravi in odloči o odobreni zahtevi.

 

Organ je z dopisom št. Su 152/2020 z dne 15. 5. 2020 pritožbo skrbnice prosilca z dne 15. 5. 2020, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP, skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

 

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP pozval, z dopisom št. 090-77/2020/2 z dne 18. 5. 2020, organ, da mu posreduje sklepa, na katera se sklicuje v izpodbijanem sklepu, skrbnico prosilca pa z dopisom št. 090-77/2020/3 z dne 18. 5. 2020, da mu posreduje dokumente, na katere opira svoje pritožbene navedbe.

 

Organ je odgovoril z dopisom št. Su 152/2020 z dne 19. 5. 2020 in v prilogi poslal sklep opr. št. Su 452/2019 z dne 13. 1. 2020 in sklep opr. št. N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, skupaj s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012.

 

Skrbnica prosilca je odgovorila z dopisom z dne 19. 5. 2020, ki mu je priložila dopis Upravnega sodišča RS št. Su 253/2020-2 z dne 7. 5. 2020. Glede ostale zahtevane dokumentacije je navedla, da z odločitvami brez prekritih podatkov Ustavnega in Vrhovnega sodišča državljani RS ne razpolagajo, lahko pa jih IP kot organ pridobi po uradni dolžnosti.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Organ je zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja zavrgel, ker je bila prosilcu delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, pri čemer organ trdi, da skrbnice prosilca ni bil dolžan pozvati k zjasnitvi, ali soglaša z vloženo zahtevo. Skrbnica prosilca v pritožbi temu nasprotuje, zato je treba v konkretni zadevi primarno odgovoriti na vprašanje, ali bi moral organ pred izdajo izpodbijanega sklepa skrbnico prosilca pozvati na predložitev izjave o (ne)soglašanju z zahtevo.

 

Postopek, ki se vodi na podlagi pisne zahteve za dostop do informacij javnega značaja, je poseben upravni postopek, pri katerem velja subsidiarna uporaba ZUP, kot to določa drugi odstavek 15. člena ZDIJZ. Vprašanja, ki se nanašajo na zastopanje stranke, niso urejena z ZDIJZ, zato se v tem delu uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

 

Kot je pravilno navedel že organ v izpodbijanem sklepu, je organ dolžan, skladno z 49. členom ZUP, med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. IP se strinja z ugotovitvijo organa v izpodbijanem sklepu, da je bila prosilcu s sklepom organa, opr. št. N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, ki je postal pravnomočen dne 10. 10. 2012, ko je navedeni sklep potrdilo tudi Višje sodišče s sklepom, opr. št. II Cp 2040/2012, delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Navedbe, s katerimi skrbnica prosilca nasprotuje tej ugotovitvi, sklicujoč se na »odločbo Ustavnega Up-1178/18 z dne 12. 12. 2019 in odločitev Vrhovnega sodišča RS II Ips 84/2019 z dne 3. 10. 2019«, za konkreten postopek niso pravno relevantne, saj se navedeni akti (v zvezi s katerimi je IP ugotovil, da je prosilka najverjetneje želela navesti sklep Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 84/2019 z dne 17. 10. 2020, v zvezi s sklepom Višjega sodišča, opr. št. II Ips 84/2019 z dne 3. 10. 2019) ne nanašajo na prosilca, temveč na neko drugo fizično osebo.

 

Prosilec v konkretnem primeru torej nima sposobnosti vlaganja procesnih aktov v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih in posledično ne more samostojno opravljati procesnih dejanj v upravnem postopku, kot to izhaja iz prvega odstavka 46. člena ZUP. Upoštevaje dejstvo, da je postopek po ZDIJZ upravni postopek, vse navedeno pomeni, da prosilec brez soglasja skrbnice ne more vložiti zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Navedba, s katero skrbnica prosilca zatrjuje, da je organ s sklepom, opr. št. N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, prosilcu pustil pravico do volitev in zato lahko kot državljan na podlagi ZDIJZ samostojno vlaga zaprosila za podatke javnega značaja, ne zdrži resne pravne presoje. Gre namreč za dve različni pravici – na eni strani za pravico dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena Ustave RS, na drugi strani za volilno pravico ki je zagotovljena v okviru 43. člena Ustave RS. Navedeno pomeni, da dejstvo, da ima prosilec volilno pravico, z ničemer ne vpliva na opredelitev (ne)obstoja njegove poslovne sposobnosti v zvezi z vlaganjem zahtev za dostop do informacij javnega značaja.

 

Dejstvo, da je bila prosilcu z odločbo Centra za socialno delo Domžale, št. 1221-278/2017/123 z dne 21. 2. 2018, postavljena skrbnica, ki ga zastopa v pritožbenem postopku, v konkretni zadevi ni sporno in je bilo organu nedvomno znano, saj je izpodbijani sklep vročil skrbnici prosilca. V zvezi s tem pa IP ugotavlja, da skrbnica prosilca organu v pritožbi upravičeno očita, da jo je bil dolžan seznaniti in pozvati, da se o vloženi vlogi prosilca izjavi. Tej dolžnosti sicer organ nasprotuje že v izpodbijanem sklepu, v katerem se sklicuje na sodno prakso (sodba in sklep VSL opr. št. II Cp 1350/2015 z dne 30. 9. 2015) in pojasnjuje, da gre v primeru, če stranka, ki ji je bila odvzeta sposobnost opravljanja pravdnih dejanj, sama vloži vlogo, za neodpravljivo pomanjkljivost vloge in da v takih primerih naknadna skrbnikova odobritev dejanja že pojmovno ni mogoča. IP pojasnjuje, da navedeno stališče organa morda res velja v civilno sodnih postopkih, na katere se sklicuje organ, vendar pa se konkretni pritožbeni postopek nanaša na upravni postopek, zato je pri odločitvi treba upoštevati sodno prakso s tega področja. Tako je npr. Upravno sodišče RS v sodbi, opr. št. I U 595/2015-10 z dne 3. 9. 2015, navedlo, da »se ne strinja s stališčem toženke, da pritožnikovega skrbnika v tej zadevi ni bilo treba pozvati, ali daje soglasje k pritožbi« in še, da je tudi »v pravni teoriji o tem vprašanju zaslediti drugačna stališča, kot jih navaja toženka«, pri čemer se sodišče sklicuje na knjigo Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor (Androjna, Kerševan; GV Založba, Ljubljana 2006, stran 183). V navedeni knjigi sta avtorja izrecno navedla, da »če je stranki postavljen skrbnik, je organ, ki vodi postopek o pravici oziroma obveznosti stranke, dolžan pozvati skrbnika, da se izjavi v upravni zadevi. Če v zadevi, v kateri se je začel postopek na zahtevo stranke, skrbnik soglaša z zahtevkom, ki ga je postavila procesno nesposobna stranka, organ nadaljuje postopek, če pa skrbnik ne soglaša z zahtevkom, organ s sklepom zavrže zahtevo za uvedbo postopka. Tako mora ravnati organ prve stopnje in tudi organ druge stopnje, če nastane dvom o procesni sposobnosti stranke šele med pritožbenim postopkom.« Da takšnemu stališču sledi tudi praksa, izhaja iz dopisa, št. Su 253/2020-2 z dne 7. 5. 2020 (IP pripominja, da je skrbnica prosilca v pritožbi ta dokument zmotno poimenovala »sklep Upravnega sodišča RS«), s katerim je Upravno sodišče RS skrbnico v sicer drugi, vendar smiselno enaki, zadevi na podlagi prvega odstavka 47. člena ZUP pozvalo, da sporoči, ali odobrava zahtevo po ZDIJZ, ki jo je pri sodišču vložil njen varovanec. Iz vsega navedenega izhaja, da je organ v konkretnem primeru s tem, ko skrbnice prosilca ni pozval k izjasnitvi glede obravnavane zahteve prosilca, kršil dolžnost, ki izhaja iz 49. člena ZUP v povezavi s 47. členom ZUP, in mu, kot že rečeno, nalaga, da med postopkom ves čas po uradni dolžnosti pazi, ali procesno nesposobno stranko zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je v konkretnem primeru skrbnica. Če stranke v skladu z zakonom ni zastopal njen zakoniti zastopnik, je to v skladu s 4. točko drugega odstavka 237. člena ZUP bistvena kršitev pravil postopka. Takšno stališče so zavzeli tudi avtorji knjige Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem (Breznik in ostali; GV založba, Ljubljana 2008, komentar k 47. členu ZUP).

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je zaradi opustitev zgoraj pojasnjene dolžnosti organa v postopku na prvi stopnji pred izdajo izpodbijanega sklepa prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (4. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

 

Glede na to, da glede na vsebino zahteve organ najverjetneje razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, ter da je organ tisti, ki najbolje pozna zadevno področje ter razpolaga s potrebnimi podatki (npr. ali je sodni postopek, na katerega se nanaša zahteva prosilca, še v teku, v katerih delih zahtevani dokumenti vsebujejo že javno objavljene informacije, …), je organ tisti, ki lahko ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi, če se bo izkazalo, da skrbnica prosilca odobrava konkretno zahtevo po ZDIJZ. Zato IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

Pri tem je organ v ponovljenem postopku dolžan upoštevati naslednja navodila, v čem je treba dopolniti postopek:

 

  1. Poziv skrbnici prosilca

 

Glede na vse zgoraj navedeno mora organ, upoštevaje 47. in 49. člen ZUP, najprej pozvati skrbnico prosilca, da sporoči, ali odobrava zahtevo, ki jo je prosilec 2. 4. 2020 pri organu vložil na podlagi ZDIJZ. Če bo skrbnica prosilca sporočila, da ne soglaša s konkretno zahtevo prosilca, bo organ zahtevo prosilca z dne 2. 4. 2020 s sklepom zavrgel na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Če pa bo skrbnica prosilca sporočila, da soglaša s konkretno zahtevo prosilca, bo moral organ nadaljevati postopek, kot izhaja iz navodil v nadaljevanju te obrazložitve.

 

  1. Konkretna opredelitev zahtevane informacije javnega značaja

 

Da bi bilo odločbo mogoče preizkusiti, mora vsebovati vse sestavine, ki jih določa 214. člen ZUP.[2] Organ se mora zato opredeliti do vprašanja, kaj točno prosilec zahteva in kateri konkretni dokumenti so bili predmet odločanja, in posledično ugotavljati s temi dokumenti povezano dejansko stanje in dokaze. To pomeni, da mora organ primarno ugotoviti in v odločbi navesti (s številkami in/ali datumi), katere konkretne dokumente bo presojal in nato za vsakega posebej ugotavljati, ali predstavlja informacijo javnega značaja. Definicija informacije javnega značaja je navedena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

 

  1. Glede obrazložitve izjem od prostega dostopa in izvedbe delnega dostopa

 

V ponovljenem postopku se mora organ glede zahtevane dokumentacije, za posamezne podatke v tej dokumentaciji in ne kar pavšalno glede celotnih dokumentov,[3] opredeliti do naslednjih vprašanj:

  1.  ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ in
  2.  če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa.

 

Pri utemeljitvi izjem od prostega dostopa mora organ v ponovljenem postopku upoštevati 6. točko prvega odstavka 214. člena ZUP, iz katere izhaja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek. Med razlogi za pomembnost jasnosti obrazložitve so dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi, hkrati obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, prav tako pa obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

 

Če bo organ ugotovil, da obravnavana dokumentacija vsebuje informacije, ki pomenijo katero izmed izjem od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop. IP poudarja, da morajo biti izjeme od prostega dostopa utemeljene in uporabljene le v tistem delu dokumenta, ki posamično izjemo tudi dejansko vsebuje, saj se organ na obstoj izjeme ne more sklicevati kar s splošno trditvijo, da zahtevani dokument vsebuje izjemo in na tej podlagi prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta zavrniti v celoti. V skladu s 7. členom ZDIJZ mora organ v ponovljenem postopku, če je to mogoče, prosilcu omogočiti vsaj delni dostop do obravnavanih dokumentov, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2016) sploh ne bi bilo izvedljivo.

 

Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kateri konkretni dokumenti so bili predmet njegove presoje, in nadalje, ali so glede vsakega izmed teh dokumentov posebej izpolnjeni vsi elementi zatrjevane izjeme, ter posledično, katere podatke na vsakem posameznem dokumentu je treba prekriti, se odločbe ne da preizkusiti, saj zgolj s povzemanjem zahteve prosilca in zakonske podlage za zavrnitev zahteve, obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku, obrazložitev pa mora biti za ta namen konkretizirana. V ponovljenem postopku je zato organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilec zahteva in izpolnjujejo kriterije za obstoj informacije javnega značaja, so predmet njegove presoje ter jih določno navesti (torej vsaj s številko in datumom dokumenta) in se konkretno opredeliti do vsakega posameznega dokumenta (torej pojasniti, iz katerega dokumenta izhaja posamezna informacija, ki jo zahteva prosilec ter katera izjema je podana pri posameznem dokumentu in konkretno obrazložiti, ali so izpolnjeni vsi elementi za obstoj te izjeme.

 

  1. Vsebina izreka odločbe

 

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ v ponovljenem postopku lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. V skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP mora biti izrek kratek in določen (jasen oz. nedvoumen). V postopku po ZDIJZ to pomeni, da mora biti v izreku odločbe odločeno o vseh zahtevkih stranke, poleg tega pa morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so bili predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu A se prekrijeta ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Če bo organ prosilcu omogočil dostop do zahtevanih podatkov v celoti, o tem ne bo izdal odločbe, ampak bo napravil le uradni zaznamek (22. člen ZDIJZ).

 

Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijani sklep organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Tako npr. sodba in sklep VSL opr. št. II Cp 1350/2015 z dne 30. 9. 2015.

[2] Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003, VS15303, izhaja, da odločbe ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe.

[3] Da je zakonodajalec postavil izjeme le za »podatke iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument, izhaja smiselno tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011.