Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 30.07.2019
Naslov: prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani
Številka: 090-180/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, ki je prosilcu delno zavrnil dostop do listin, iz katerih izhaja izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta samostojne sodniške pomočnice pri organu. IP je ugotovil, da je organ izpodbijano odločbo oprl na pravilno materialno podlago in pravilno zaključil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pritrditi gre namreč razlogom izpodbijane odločbe, iz katerih izhaja, da za razkritje kraja, datuma rojstva, številke indeksa in dekliškega priimka ter letnice rojstva imenovane svetovalke v pravosodju – samostojne sodniške pomočnice, ni pravne podlage v smislu prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Pravilno je stališče organa, da navedeni osebni podatki niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

 

ODLOČBA:


Številka: 090-180/2019/3
Datum: 30. 7. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………….(dalje prosilec) z dne 23. 7. 2019, zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Urad predsednice, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 278/2019-2 z dne 2. 7. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilca z dne 23. 7. 2019 zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. Su 278/2019-2 z dne 2. 7. 2019, se zavrne.

2.    Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

3.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 6. 6. 2019 vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je želel posredovanje fotokopij naslednjih potrdil za…………., samostojno sodniško pomočnico, zaposleno na Okrajnem sodišču v Ljubljani:
-    opis del in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji iz Akta o sistemizaciji,
-    diplomo o zaključeni (pravni) izobrazbi,
-    potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu,
-    potrdilo o strokovnem izpopolnjevanju s področja izvršbe,
-    potrdilo o strokovnem izpitu iz sodnega reda in
-    dekliški priimek z letnico rojstva.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. Su 278/2019-2 z dne 2. 7. 2019. Organ je s 1. točko izreka predmetne odločbe ugodil zahtevi prosilca glede posredovanja fotokopij Akta o sistemizaciji z opisom del in nalog svetovalca v pravosodju – samostojnega sodniškega pomočnika za področje izvršbe, fotokopije potrdila o diplomiranju za imenovano, fotokopije potrdil o udeležbi na izvršilni šoli 2017 in 2018 ter fotokopije potrdila o opravljanem izpitu iz poznavanja določil Sodnega reda, pri čemer je na dokumentih prekril varovane osebne podatke. Z 2. točko izreka predmetne odločbe je organ zahtevo prosilca za dostop do ostalih dokumentov zavrnil. V obrazložitvi organ pojasnjuje, da se zahtevane informacije nanašajo na delovno področje organa, prav tako organ z njimi delno razpolaga in delno obstajajo v materializirani obliki, kar pomeni, da delno ustrezajo definiciji informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Glede dokumentov, navedenih v tč. 1 izreka odločbe, je organ navedel, da je ugotovil, da pri potrdilu o diplomiranju in potrdilu o opravljenem izpitu iz poznavanja določil Sodnega reda obstajajo zadržki zaradi varstva osebnih podatkov v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevana dokumenta namreč vsebujeta kraj in datum rojstva osebe, kateri sta izdana, potrdilo o diplomiranju pa tudi številko indeksa. V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 2. točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (Uredba EU 2016/679) razkritje s posredovanjem izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, za kar mora imeti organ pravno podlago. Ker organ nima pravne podlage, po kateri bi bili kraj, datum rojstva in številka indeksa navedene osebe javno dostopni, so ti podatki izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z navedenima dokumentoma je organ ocenil, da je z institutom delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), tako, da se osebni podatki prekrijejo, vseeno mogoče omogočiti prosilcu dostop do dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke.

V obrazložitvi k 2. točki izreka odločbe je organ glede zahteve za posredovanje potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu pojasnil, da z navedenim dokumentom ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. V zvezi z zahtevo prosilca po dekliškem priimku in letnici rojstva imenovane samostojne sodniške pomočnice je organ ugotovil, da je glede navedenih podatkov prav tako podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena podatka namreč v ničemer nista povezana z javnostjo opravljanja dela samostojne sodniške pomočnice, prav tako pa organ nima druge pravne podlage za razkritje navedenih podatkov. Na podlagi navedenega je organ zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. Organ je odločil, da v predmetnem postopku posebni stroški postopka niso nastali.  

Zoper odločbo organa št. Su 278/2019-2 z dne 2. 7. 2019 je prosilec pri organu dne 23. 7. 2019 vložil pritožbo (dalje izpodbijana odločba). Nasprotuje odločitvi organa in IP predlaga, da njegovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 3. 6. 2019 v celoti ugodi ter organu naloži, naj mu posreduje zahtevane podatke. Prosilec je priglasil tudi stroške v višini 25 EUR za sestavo pritožbe, administrativne stroške v višini 2,50 EUR in poštnino.

Pritožbo prosilca je organ dne, 29. 7. 2019, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP. Dne 30. 7. 2019 je organ IP posredoval še dopolnitev pritožbe prosilca z dne 24. 7. 2019.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP primarno ugotavlja, da prosilec v pritožbi navaja tudi dejstva in okoliščine glede osebnih razmerij osebe, ki je izdala izpodbijano odločbo in glede vsebine seminarja izvršilne šole ter učnih programov visokošolskih zavodov, ki se ne nanašajo na pristojnosti IP in postopek dostopa do informacij javnega značaja, posledično pa niso relevantna za rešitev konkretne zadeve, zato se IP do njih ne opredeljuje.

Ker se organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje, da je zahtevo prosilca treba delno zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, prosilec pa v pritožbi smiselno zatrjuje, da mu organ ni omogočil pravilnega dostopa, je IP v nadaljevanju presojal, ali je zatrjevana izjema varstva osebnih podatkov podana in v katerem delu.

IP najprej ugotavlja, da je organ izpodbijano odločbo oprl na pravilno materialno podlago in pravilno zaključil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pritrditi gre namreč razlogom izpodbijane odločbe, iz katerih izhaja, da za razkritje kraja, datuma rojstva, številke indeksa in dekliškega priimka ter letnice rojstva imenovane svetovalke v pravosodju – samostojne sodniške pomočnice, ni pravne podlage v smislu prvega odstavka 6. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov). Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 6 opredeljuje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno v primeru, ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), ali ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). V obravnavanem primeru glede teh podatkov nobena od naštetih pravnih podlag ni podana, zato je IP sledil obrazložitvi organa, da je treba zahtevo prosilca v tem delu zavrniti. Pritrditi gre namreč razlogom izpodbijane odločbe, da navedeni osebni podatki niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Prav tako je IP sledil organu, da ta s potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu - PDI za imenovano ne razpolaga. Iz opisa del in nalog delovnega mesta, ki ga zaseda imenovana in ki je bil prosilcu posredovan (izpis delovnega mesta iz Akta o sistemizaciji) namreč izhaja, da se za predmetno delovno mesto ne zahteva pravna izobrazba, niti opravljen pravniški državni izpit - PDI. Ker ima imenovana zaključeno izobrazbo druge družboslovne smeri (in ne pravne smeri), IP tudi ne more dvomiti v takšno ugotovitev organa (torej da s potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu organ ne razpolaga). Če se določen izpit ne zahteva za zasedbo delovnega mesta, ki ga zaseda javni uslužbenec, organ namreč nima niti potrebe niti podlage, da bi od zaposlenega zahteval predložitev tovrstnega potrdila.

Posledično je IP zaključil, da je bila odločitev organa, ob upoštevanju pravila delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, pravilna. Organ je namreč zahtevo prosilca pravilno zavrnil v delu, v katerem gre za varovane osebne podatke in v delu, v katerem z zahtevanimi podatki ne razpolaga. Na podlagi navedenih ugotovitev je IP pritožbo prosilca, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka IP pojasnjuje, da zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113.  člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, tako da prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva prosilca za povrnitev stroškov zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke