Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 09.05.2017
Naslov: Prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani
Številka: 090-34/2017
Kategorija: Tajni podatki, Test interesa javnosti, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Organ je iz razloga varstva tajnih podatkov zavrnil zahtevo prosilca za vpogled v konkretni kazenski spis. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do vsakega posameznega dokumenta, ki se nahaja v kazenskem spisu, in ga ni presojal z vidika formalnega in materialnega kriterija za obstoj izjeme tajnih podatkov. Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa, zato so bile v konkretnem primeru podane bistvene kršitve pravil postopka. Posledično je IP izpodbijano odločbo odpravil in v skladu z načelom ekonomičnosti postopka v določenem delu pomanjkljivosti postopka odpravil ter na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo v tem delu rešil sam, glede preostalih dokumentov pa je IP zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-34/2017/14

Datum: 9. 5. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 15. 2. 2017 zoper odločbo Okrajnega sodišče v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. Su 1-8/2017, z dne 26. 1. 2017 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.     Pritožbi prosilca z dne 15. 2. 2017 zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. Su 1-8/2017, z dne 26. 1. 2017 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se:

-       zahteva prosilca z dne 19. 12. 2016 zavrne v delu, ki se nanaša na naslednje dokumente iz spisa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. IV K 75700/2010: list. št. 75-80, list. št. 98 in prilogi C2 in C2a, priloge C4-C15, list. št. 160-165, priloga A99-A101 in priloga A103-A106;

-       v preostalem delu (tj. glede dokumentov iz spisa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. IV K 75700/2010, ki niso navedeni v prejšnji alineji tega izreka) zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 19. 12. 2016 organ prosil za vpogled v spis opr. št. IV K 75700/2010.

 

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. Su 1-8/2017, z dne 26. 1. 2017, v kateri je povzel 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 7., 36. in 39. člen Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11; v nadaljevanju ZTP). Organ je navedel, da je sodnica, ki obravnava zadevo opr. št. IV K 75700/2010, podala izjavo, da v zvezi z obravnavano zahtevo po ZDIJZ in posredovanja fotokopij navedenega spisa (razen dokumentov, ki so označeni s stopnjo INTERNO in TAJNO) ocenjuje, da so podatki, ki so označeni s stopnjo INTERNO in TAJNO, vsebinsko prepredeni tudi v ostali spisni dokumentaciji, ki ni označena z navedenimi stopnjami tajnosti, zato je praktično nemogoče izluščiti dokumentacijo, ki vsebinsko ne bi bila povezana s temi podatki. Zaradi navedenega razloga je bila javnost celotne glavne obravnave izključena, stranke in ostali udeleženci postopka pa izrecno poučeni, da izdaja tajnosti pomeni kaznivo dejanje. Organ je ugotovil, da so v konkretnem primeru izpolnjeni zakonski pogoji za izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki jih v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ. Organ je zavrnil zahtevo prosilca, saj se nanaša na podatek, ki je na podlagi ZTP opredeljen kot tajen.

 

Dne 30. 8. 2016 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-1/2016/16 z dne 16. 8. 2016, v kateri je navedel, da je organ opravil napačno materialnopravno presojo pogojev po ZDIJZ in ZTP, ki se nanašajo na dostop do informacij javnega značaja. Okoliščina, da naj bi bil nek podatek označen s stopnjo tajnosti, sama po sebi ne more biti upravičen razlog za zavrnitev zahteve, pri čemer se prosilec sklicuje na drugi odstavek 6. člena ZDIJZ. Organ v delu, kjer naj bi bili podatki označeni s stopnjo tajnosti INTERNO, ni opravil temeljite materialnopravne presoje, ali je interes po pridobitvi zahtevanih informacij močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do zahtevanih informacij. Izpodbijana odločba se zgolj pavšalno sklicuje na 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa v predmetnem primeru ne more biti uporabljiv. Prosilec je namreč zahteval dostop do informacij, ki se nanašajo na kazenski postopek zoper dva osumljenca, ki ju bremeni oz. ju je bremenilo kaznivo dejanje iz 264. člena KZ, tj. kaznivo dejanje neupravičene uporabe denarja, pri čemer sta osumljena v tistem času opravljala vodilne funkcije v SOVI. Nedvomno gre torej za tematiko, kjer je interes javnosti podan v najvišji možni meri, saj se nanaša na (ne)zakonito delovanje predstavnikov SOVE, ki je že po naravi stvari organizacija, ki je v tem delu še posebej podvržena očem javnosti, saj gre za temeljne postulate RS kot demokratične republike. Prosilec je kot sumljivo okoliščino izpostavil še dejstvo, da je bila v končni epilog celotnega postopka izdana sodba, s katero je sodišče zavrnilo obtožbo tožilstva, ker je tožilstvo podalo umik obtožbe, vsi upravičenci pa so se hkrati odpovedali tudi pravici do pritožbe zoper takšno odločitev sodišča. Ob upoštevanju ravnanja, ki se je očitalo osumljenima, tj. nezakonito razpolaganje s finančnimi sredstvi SOVE za nezakonito ustanavljanje zasebnih podjetij, ter pretok denarnih sredstev znotraj SOVE posameznim uslužbencem, ki so bili povezani s takšnim zasebnim podjetjem, kar je bilo vse ugotovljeno tudi v Poročilu delovne skupine za oceno dela SOVE in ob upoštevanju opisanih odločitev sodišča in tožilstva, je po mnenju prosilca javni interes po razkritju celotnih okoliščin zadeve nedvomno močnejši od kakršnegakoli javnega interesa, ki bi lahko obstajal za omejitev dostopa do zahtevanih informacij. Glede argumentacije, da naj bi bili domnevno tajni podatki prepredeni v spisovni dokumentaciji na tak način, da naj jih ne bi bilo možno izločiti, je prosilec navedel, da zgolj domnevno težje izločanje podatkov, ki naj bi bili domnevno tajni, ni upravičen razlog za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij. Sklicujoč se na sodbo Upravnega sodišča RS št. U 88/2008, z dne 8. 12. 2010, je prosilec navedel, da je organ dolžan odobriti delni dostop, če lahko iz dokumenta brez škode za njegovo zaupnost izloči informacije, ki s to izjemo niso krite. Izpodbijana odločba ne pojasni, zakaj naj ne bi bil možen delni dostop brez škode za določene dokumente v spisu, temveč le pavšalno navaja, da domnevno tajnih podatkov naj ne bi bilo mogoče izločiti. Prosilec je navedel še 6. člen ZTP. Že iz samih okoliščin zadeve, na katero se nanaša zahteva za pridobitev informacij javnega značaja, in iz vsebine obtožnega predloga izhaja, da se zahteva nanaša na ravnanja in dokumente, ki bi lahko bili uporabljeni za storitev kaznivega dejanja po 264. členu KZ. Sklicevanje na stopnjo tajnosti je zato v tem primeru v celoti neutemeljeno in materialnopravno zmotno. Navedenega ne omaja niti argumentacija, da naj bi bila zaradi domnevne tajnosti podatkov iz glavnih obravnav izključena javnost, ostali udeleženci postopka pa naj bi bili izrecno poučeni, da izdaja tajnosti pomeni kaznivo dejanje. Prosilec se pri tem sklicuje na sodno prakso v zvezi s 128. členom ZKP. Organ ni presodil, ali je podana katera izmed izjem, bodisi iz 6. člena ZTP, bodisi iz 6. člena ZDIJZ, in ali bi pregled spisa glede na vsebino dokumentov, ki naj bi bili tajni, lahko imel kakšne posledice za varnost države oz. obrambe. Prosilec je še poudaril, da ga organ tekom postopka ni obvestil, da naj bi se v spisu nahajali podatki z določeno stopnjo tajnosti, ter mu ni dal možnosti podaje podrobnejše obrazložitve zahteve, predvsem v okviru možnosti zahteve za umik stopnje tajnosti po 6. in 21. členu ZDIJZ. S tem je organ zagrešil bistveno kršitev postopka. Prosilec v pritožbi podaja zahtevo za uvedbo postopka umika stopnje tajnosti na zahtevanih informacijah, ker mu ta možnost tekom postopka ni bila dana.

 

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 1-8/2017, z dne 15. 2. 2017, poslal IP.

 

IP je dne 22. 2. 2017 z namenom razjasnitve dejanskega stanja pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Organ je pojasnil, da vztraja, da so tajni podatki prepredeni čez celoten spis in delni dostop zato ni mogoč. Z izvedbo delnega dostopa bi razkrili podatke, ki so kot tajni označeni v prilogah. Organ je pojasnil, da je bil predlog za izključitev javnosti že v obtožnem predlogu. Sodišče je ocenilo, da je predlog utemeljen, saj se je v predmetni zadevi obravnavalo dokazno gradivo, ki je bilo v znatni meri označeno s stopnjo tajnosti, zato je sodišče javnost celotne glavni obravnave izključilo s sklepom v zapisniku z dne 7. 3. 2013. Organ je pojasnil, da oznake tajnosti iz obravnavanih dokumentov niso bile umaknjene, zato zavezujejo organ, ki meni, da mora podatke iz teh dokumentov varovati kot tajne tudi v vseh ostalih dokumentih, ki pa nimajo oznake tajnosti. Obravnavani spis vsebuje zapisnike o glavnih obravnavah in tudi dokumente, ki so jih stranke priložile med glavno obravnavo. Nekateri od teh so označeni z oznako tajnosti. Glede navedb prosilca, da obstaja prevladujoč interes javnosti za razkritje zahtevane dokumentacije, je organ pojasnil, da se zadeva nanaša na takšne vrste kaznivo dejanje, razkritje katerega bi teoretično lahko bilo v interesu javnosti, vendar se v konkretnem primeru kaznivo dejanje očita v zvezi s projekti SOVE, za katere pa javnost po mnenju organa ne bi smela izvedeti, saj je večji interes javnosti, da se zagotovi nemoteno delovanje SOVE. Le-to pa ne bi bilo možno, če se javnosti razkrijejo projekti, ki so tajni. Glede navedb prosilca v zvezi s 6. členom ZTP je organ pojasnil, da je bila v obravnavanem primeru izdana zavrnilna sodba, ker je tožilec umaknil obtožni predlog, ker je ocenil, da dokazni postopek ni potrdil, da sta obdolžena storila očitano kaznivo dejanje. Po mnenju organa se prosilec zato neutemeljeno sklicuje na navedeni člen.

 

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP pozval Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (v nadaljevanju SOVA), Upravo kriminalistične komisije in Državno pravobranilstvo RS, da posredujejo ocene škodljivih posledic za dokumente, katerih originatorji so in so del spisa organa opr. št. IV K 75700/2010.

 

IP je dne 13. 4. 2017 pri SOVI opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP, v okviru katerega je vpogledal v ocene možnih škodljivih posledic za dokumente SOVE, ki so del spisa organa opr. št. IV K 75700/2010.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V predmetni zadevi ni sporno, da zahtevane informacije, tj. spis organa opr. št. IV K 75700/2010, predstavljajo informacije javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ, saj sodijo v delovno področje organa, organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki. Predmet pritožbenega postopka je presoja, ali so zahtevane informacije prosto dostopne. Organ je dostop do zahtevanega dokumenta namreč zavrnil iz razloga obstoja izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej s sklicevanjem na izjemo varstva tajnih podatkov.

 

Izjema tajnih podatkov

 

Definicija tajnega podatka je podana v 1. točki 2. člena Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZTP), in sicer je tajni podatek dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov, določenih v tem zakonu, zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu s tem zakonom, določeno in označeno za tajno. Podatki se torej določijo kot tajni, ko gre za varstvo temeljnih interesov države in s tem tudi za občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. ZDIJZ tajne podatke določa kot eno od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer se obstoj tajnega podatka presoja po ZTP, kar pomeni, da morata biti za obstoj tajnega podatka kumulativno izpolnjena materialni in formalni kriterij.

 

Materialni pogoj se nanaša na samo vsebino podatka. Kateri podatki se lahko določijo za tajne, določa ZTP v 5. členu, in sicer se lahko določi za tajnega podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi in se nanaša na:

1. javno varnost;

2. obrambo;

3. zunanje zadeve;

4. obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije;

5. sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije;

6. znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije.

 

Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastale oziroma očitno lahko nastale določene škodljive posledice za varnost države ali za njene politične oziroma gospodarske koristi, drugi pa je v povezavi škodljivih posledic s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

 

Elementa materialnega pogoja se nadalje kažeta v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je lahko upravičeno označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi formalnega kriterija:

1.            Podatek lahko za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP  predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. S predmetnim zakonom je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Pooblaščena oseba določi stopnjo tajnosti ob njegovem nastanku oziroma ob začetku izvajanja nalog organa, katere rezultat bo tajen podatek.

2.            Pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega.

3.            Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP).

 

Presoja dela zahtevanih dokumentov

 

Organ se v izpodbijani odločbi ni podrobno opredelil do konkretnih zahtevanih dokumentov in njihove vsebine, poleg tega se je zgolj pavšalno skliceval na izjemo tajnih podatkov in z ničemer ni preveril, ali sta glede posameznih dokumentov izpolnjena oba zgoraj navedena kriterija za opredelitev obravnavane izjeme. Obrazložitev izpodbijane odločbe je zato ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa, zato je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva. Kot izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS št. I Up 494/2003, VS15303, odločbe ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe. Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da so v konkretnem primeru podane bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ker je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, zaradi česar se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. IP je zato moral izpodbijano odločbo delno odpraviti.

 

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni, s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je spoznal, da bo v določenem delu pomanjkljivosti postopka lahko odpravil sam, zato je na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo v določenem delu rešil sam na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP. 

 

Po pregledu dokumentov v spisu organa opr. št. IV K 75700/2010 in preostalih dokumentov v zadevi je IP ugotovil, da le nekateri izpolnjujejo tako materialni kot formalni kriterij in zato predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ti dokumenti so naslednji:

1.     list. št. 75-80

Po presoji vsebine dokumenta (Priglasitev premoženjskopravnega zahtevka Državnega pravobranilstva RS št. P-A24-1046/2012-8-L, z dne 5. 2. 2013), je IP ugotovil, da se nanaša na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS, z razkritjem nepoklicani osebi pa bi nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi. Iz pisne ocene možnih škodljivih posledic št. P-A24-1046/2012-9-L, z dne 5. 2. 2013, ki se nanaša na predmetni dokument, izhaja, da je dokumente za tajne določil generalni državni pravobranilec, torej predstojnik organa. Pisna ocena možnih škodljivih posledic vsebuje objekt varstva (varnost in interesi RS) in možne škodljive posledice (razkritje podatkov iz dokumenta nepoklicani osebi bi lahko: škodovalo delovanju ali izvajanju nalog SOVE, razkrili podatke v spisu Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pd 947/2009 in dokaze, ki jih je SOVA določila kot tajne s stopnjo tajnosti TAJNO). Dokument je označen s stopnjo tajnosti TAJNO.

2.     list. št. 98 in prilogi C2 in C2a

Po presoji vsebine dokumentov (odveza dolžnosti varovanja tajnih podatkov, ki se nanaša na uslužbence SOVE), je IP ugotovil, da se nanaša na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS, z razkritjem nepoklicani osebi pa bi nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi. Iz pisne ocene možnih škodljivih posledic št. 1002-2/2012/320, z dne 10. 9. 2012, ki se nanaša na predmetne dokumente, izhaja, da je dokumente za tajne določil direktor SOVE, torej predstojnik organa. Pisna ocena možnih škodljivih posledic vsebuje objekt varstva (delo in aktivnosti v SOVI, ki so zaradi izvajanja specifičnih nalog, določenih v Zakonu o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZSOVA), takšne narave, da jih je treba varovati kot tajne) in možne škodljive posledice (razkritje osebnih podatkov uslužbencev SOVE bi škodovanje delovanju ali izvajanju nalog SOVE). Dokumenti so označeni s stopnjo tajnosti INTERNO.

  1. priloge C4-C15

Po presoji vsebine dokumentov (sklepi o odvezi dolžnosti varovanja tajnih podatkov, ki se nanaša na nekdanje uradne osebe SOVE), je IP ugotovil, da se nanaša na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS, z razkritjem nepoklicani osebi pa bi nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi. Iz pisnih ocen možnih škodljivih posledic št. 7020-1/2013/25, z dne 18. 4. 2013, št. 7020-1/2013/23, z dne 18. 4. 2013, št. 7020-1/2013/21, z dne 18. 4. 2013, št. 7020-1/2013/19, z dne 18. 4. 2013, št. 7020-1/2013/17, z dne 18. 4. 2013 in št. 7020-1/2013/15, z dne 18. 4. 2013, ki se nanašajo na predmetne dokumente in imajo v bistvenem enako vsebino, izhaja, da je dokumente za tajne določil direktor SOVE, torej predstojnik organa. Pisne ocene možnih škodljivih posledic vsebujejo objekt varstva (delovanje in izvajanje nalog SOVE) in možne škodljive posledice (razkritje podatkov iz dokumenta bi škodovalo delovanju ali izvajanju nalog SOVE, saj bi njihovo razkritje nepoklicani osebi razkrilo identiteto nekdanje uradne osebe SOVE ter s tem omogočilo analizo aktivnosti SOVE za pridobivanje tajnih podatkov). Dokumenti so označeni s stopnjo tajnosti INTERNO.

  1. list. št. 160-165

Po presoji vsebine dokumenta (navodilo o predlogu za pridobitev posameznika za tajno sodelovanje in registraciji sodelovanja), je IP ugotovil, da se nanaša na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS, z razkritjem nepoklicani osebi pa bi nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi. Iz pisne ocene možnih škodljivih posledic št. 022-8/2013/11, z dne 8. 5. 2013, ki se nanaša na predmetni dokument, izhaja, da je dokumente za tajne določil direktor SOVE, torej predstojnik organa. Pisna ocena možnih škodljivih posledic vsebuje objekt varstva (interesi in varnost RS) in možne škodljive posledice (razkritje podatkov iz dokumenta nepoklicanim osebam bi lahko huje ogrozilo interese in varnost RS, saj bi se razkrili podatki o načinih in postopkih pridobivanja tajnih sodelavcev SOVE, na podlagi tega pa bi nepoklicane osebe lahko razkrile identitete nekaterih tajnih sodelavcev SOVE). Dokument je označen s stopnjo tajnosti TAJNO.  

  1. priloga A99-A101

Po presoji vsebine dokumenta (dopis SOVE, Pojasnila v zvezi z dejavnostjo SOVE z dne 21. 2. 2008, št. T-231-3/2007/76, št. izvoda 02/02), je IP ugotovil, da se nanaša na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS, z razkritjem nepoklicani osebi pa bi nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi. Iz pisne ocene možnih škodljivih posledic št. 231-3/2007/77, z dne 21. 2. 2008, ki se nanaša na predmetni dokument, izhaja, da je dokumente za tajne določil direktor SOVE, torej predstojnik organa. Pisna ocena možnih škodljivih posledic vsebuje objekt varstva (varnost in interesi RS) in možne škodljive posledice (razkritje podatkov iz dokumenta nepoklicani osebi bi lahko: hudo škodilo verodostojnosti in ugledu RS v mednarodni skupnosti, odkrilo identifikacijske podatke zaposlenih v SOVI, odkrilo letni program dela in poročila o delu SOVE, odkrilo podatke o uporabi posebnih oblik pridobivanja podatkov, odkrilo podatke o sredstvih SOVE za nadzor telekomunikacij, kriptoloških sredstvih in tajnikih, odkrilo podatke o identiteti tajnih sodelavcev SOVE in odkrilo podatke o poslovanju posebnega sklada SOVE). Dokument je označen s stopnjo tajnosti TAJNO.

6.     priloga A103-A106

Po presoji vsebine dokumenta (dopis SOVE, odgovori na vprašanja VDT št. 703-1/2007/11, z dne 2. 3. 2009), je IP ugotovil, da se nanaša na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS, z razkritjem nepoklicani osebi pa bi nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi. Iz pisne ocene možnih škodljivih posledic št. 703-1/2007/12, z dne 2. 3. 2009, ki se nanaša na predmetni dokument, izhaja, da je dokumente za tajne določil direktor SOVE, torej predstojnik organa. Pisna ocena možnih škodljivih posledic vsebuje objekt varstva (varnost in interesi RS) in možne škodljive posledice (razkritje podatkov iz dokumenta nepoklicani osebi bi lahko: povzročilo hujši zunanjepolitični zaplet zaradi možnosti razkritja dvojne kombinacije, odkritja oz. prijetja tajnega sodelavca ter opravljanja drugih tajnih nalog SOVE v tujini, odkrilo podatke o uporabi posebnih oblik pridobivanja podatkov, odkrilo podatke o sredstvih SOVE za nadzor telekomunikacij, kriptoloških sredstvih in tajnikih, odkrilo podatke o identiteti tajnih sodelavcev SOVE in odkrilo podatke o poslovanju posebnega sklada SOVE). Dokument je označen s stopnjo tajnosti TAJNO.

 

Delni dostop

 

Prosilec v pritožbi zatrjuje, da mu je organ dolžan odobriti t.i. delni dostop do zahtevane dokumentacije, zato je IP presojal, ali je glede obravnavanih dokumentov (list. št. 75-80, list. št. 98 in prilogi C2 in C2a, priloge C4-C15, list. št. 160-165, priloga A99-A101 in priloga A103-A106) to mogoče. Presodil je, da gre v konkretnem primeru za tolikšno vsebnost in koncentracijo podatkov, ki predstavljajo tajne podatke, da bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani s posamezno stopnjo tajnosti) popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine in bi zato bili brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnost. IP je zato zaključil, da izvedba delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoča.

 

Javni interes

 

Prosilec v pritožbi zatrjuje, da je razkritje zahtevanih dokumentov v javnem interesu, zato je IP zgoraj navedene dokumente obravnaval še skladno z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Razkritje informacij na podlagi testa interesa javnosti je dovoljeno le za podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najnižjima dvema stopnjama tajnosti (prva alineja drugega odstavka 6. člena ZDIJZ), zato je IP ta test lahko izvedel le glede list. št. 98 in prilog C2, C2a in C4-C15, ki so označeni s stopnjo tajnosti INTERNO. Ostali zgoraj navedeni dokumenti so označeni s stopnjo tajnosti TAJNO, torej z eno izmed dveh najvišjih stopenj tajnosti (prim. 13. člen ZTP), zato teh dokumentov ni dopustno razkrivati na podlagi testa prevladujočega interesa javnosti.

 

Bistvo presoje testa interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. IP je moral v nadaljevanju presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane kot tajni podatki.

 

Vsi predmetni dokumenti (list. št. 98 in prilog C2, C2a in C4-C15) so po vsebini »odveze dolžnosti varovanja tajnih podatkov«, ki se nanašajo na aktualne in nekdanje uslužbence SOVE. Z razkritjem teh dokumentov bi se javnosti razkrili osebni podatki uslužbencev SOVE, s čimer bi bila omogočena identifikacija uslužbencev SOVE. Poudariti je treba, da so delo in aktivnosti v SOVI zaradi izvajanja specifičnih nalog, določenih v ZSOVA, take narave, da jih je treba varovati kot tajne podatke. Če bi omogočili identifikacijo uslužbencev SOVE, ki te naloge izvajajo, bi posledično omogočili razkritje operativnega delovanja SOVE, njeno obveščevalno-varnostno dejavnost ter sisteme, metode, projekte oziroma načrte, ki jih SOVA uporablja pri svojem delu. Zaradi javnega interesa, ki je v tem, da delo SOVE poteka nemoteno, je zato treba tudi podatke o določenih uslužbencih SOVE varovati kot tajne.

 

Pri izvedbi testa interesa javnosti v predmetni zadevi je ključno vprašanje, ali bi se z razkritjem zahtevanih podatkov dejansko pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, kot to omogočajo že javno objavljeni podatki. Glavni argument prosilca za razkritje zahtevanih informacij je, da se zahtevani dokumenti nanašajo na kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja neupravičene porabe denarja, pri čemer sta osumljenca v času storitve očitanega kaznivega dejanja opravljala vodilne funkcije v SOVI. Prosilec torej zagovarja stališče, da bi morali na splošno vselej razkriti vse dokumente, ki se nanašajo na kazenski postopek zoper osebe, ki opravljajo vodilne funkcije v SOVI. Tovrstni argument pri izvedbi testa interesa javnosti po ZDIJZ ne more predstavljati razloga za razkritje, saj gre za povsem splošen argument, ki bi izničil tako obstoj instituta tajnih podatkov, kakor tudi samega instituta interesa javnosti. Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument. Splošno sklicevanje, kot izhaja iz prosilčeve pritožbe, po oceni IP ni dovolj tehten argument, ki bi presegel institut tajnih podatkov. Zakonodajalec je z institutom tajnih podatkov zasledoval javni interes po izpolnjevanju nalog SOVE in zato direktorju dal popolno avtonomijo, da skladno z zakonom določi, kateri podatki so tajni (3. člen ZSOVA). V osnovi je torej podan javni interes po varovanju tajnih podatkov SOVE, kar pa ne pomeni, da ni v določenih okoliščinah mogoč širši dostop do konkretnih informacij o takšnih podatkih. Takšen primer bi praviloma bil, če bi bilo npr. določeni osebi pravnomočno dokazano, da je pri opravljanju nalog SOVE storila kaznivo dejanje. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo, temveč celo nasprotno, saj je obravnavani kazenski postopek pravnomočno zaključen na podlagi zavrnilne sodbe, ki je bila izdana, ker je tožilec umaknil obtožni predlog, ker je ocenil, da dokazni postopek ni potrdil, da sta obdolžena storila očitano kaznivo dejanje. Torej zgolj konkretni razlogi, za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesom javnosti, s čimer se preseže tudi tajnost podatka. Vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni konkretno navedel razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za »odveze dolžnosti varovanja tajnih podatkov«, saj je izhajal iz prepričanja, da bi se javnosti moral omogočiti dostop do vseh dokumentov v obravnavanem sodnem spisu, kar kot rečeno, ni v skladu s pomenom in smislom instituta testa interesa javnosti, ki je vezan na konkreten primer in ne more predstavljati »precedensa« v smislu, da so tovrstne informacije vselej javne. Odločitev, da so za razkritje na temelju javnega interesa dovolj zgolj splošne navedbe, bi dejansko pomenila, da bi vse informacije o vseh podatkih, ki se nahajajo v sodnem spisu in so tajni podatki, morale biti dostopne javnosti. S tem pa bi povsem izničili določbe specialne zakonodaje, ki tovrstne informacije varuje kot tajne podatke, kar pa ni namen testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. To določbo je namreč dopustno uporabiti le v izjemnih primerih. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS,[1] ki je menilo, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene.

 

Prosilec tudi ni prepričal IP, kako bi informacije, ki jih vsebujejo obravnavane »odveze dolžnosti varovanja tajnih podatkov«, drugače in bolje obveščale javnost od že prosto dostopnih informacij, oziroma, v čem konkretno bi seznanitev javnosti z zahtevanimi podatki vodila do razprave o pomembni družbeni temi, ki je v interesu širšega kroga ljudi. Tega pa ni ugotovil niti IP.

 

Glede na vse navedeno je IP ugotovil, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje informacij, ki jih vsebujejo obravnavane »odveze dolžnosti varovanja tajnih podatkov« in predstavljajo izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot tajni podatki. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje informacij, ki so predmet presoje, na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na naslednje dokumente iz spisa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. IV K 75700/2010: list. št. 75-80, list. št. 98 in prilogi C2 in C2a, priloge C4-C15, list. št. 160-165, priloga A99-A101 in priloga A103-A106.

 

Vrnitev v ponovno odločanje

 

Glede preostalih zahtevanih dokumentov je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ, ki najbolje pozna vsa relevantna dejstva, ki so potrebna za presojo, ali zahtevana dokumentacija morebiti vsebuje informacije, ki predstavljajo kakšno izmed izjem od prostega dostopa, ki so določene v 5.a in 6. členu ZDIJZ. V nadaljevanju obrazložitve te odločbe je IP, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, organ opozoril na pomanjkljivosti njegovega postopka pred izdajo izpodbijane odločbe in mu dal navodila, glede česa je treba dopolniti postopek.

 

IP je pregledal ostale dokumente iz spisa organa opr. št. IV K 75700/2010, ki so označeni z oznako tajnosti, ter pripadajoče ocene možnih škodljivih posledic in pojasnila, ki jih je uspel pridobiti tudi od drugih organov (SOVA, Policija, Državno pravobranilstvo). IP je ugotovil, da pri nobenem od teh dokumentov nista kumulativno izpolnjena materialni in formalni kriterij za opredelitev tajnih podatkov. Ti dokumenti so:

1.     list. št. 166-168 (pisna ocena možnih škodljivih posledic, ki jo je izdelala SOVA, št. 022-10/2007/6, z dne 17. 4. 2007 ne vsebuje niti podatka o objektu varstva, niti podatka o možnih škodljivih posledicah);

2.     list. št. 169-181 (pisna ocena možnih škodljivih posledic, ki jo je izdelala SOVA, št. 022-10/2007/1, z dne 22. 2. 2007 ne vsebuje niti podatka o objektu varstva, niti podatka o možnih škodljivih posledicah);

3.     priloge A11, A17, A20, A23, A25, A29, A32, A35, A38, A41, A47, A53, A56, A60, A65-A72, A73-A74, A75-A78, A79-A82, A83-A86, A87-A90, A91-A94, A95-A98 (vsak izmed teh dokumentov SOVE ima natisnjeno generično predlogo pisne ocene možnih škodljivih posledic, iz katere ni razvidno, kdo je določil posamezni dokument za tajnega, poleg tega pa tudi ne vsebuje podatka o možnih škodljivih posledicah, saj z ničemer ne konkretizira možnih škodljivih posledic, ki naj bi nastale z razkritjem dokumenta, niti ne opredeljuje, ali in na katero varovano področje iz 5. člena ZTP se nanaša);

4.     priloge A44, A50 in A63 (IP ni pridobil pisne ocene možnih škodljivih posledic, ker jih SOVA ni uspela najti);

5.     priloga A139-A140 (pisna ocena možnih škodljivih posledic, ki jo je izdelala Uprava kriminalistične policije, št. 221-110/2007/332 (2232-03), z dne 17. 12. 2007 ne vsebuje podatka o možnih škodljivih posledicah, saj z ničemer ne konkretizira možnih škodljivih posledic, ki naj bi nastale z razkritjem dokumenta, niti ne opredeljuje, ali in na katero varovano področje iz 5. člena ZTP se nanaša);

6.     priloga A250 (dokument SOVE, ki ima natisnjeno generično predlogo pisne ocene možnih škodljivih posledic, iz katere ni razvidno, kdo je dokument določil za tajnega).

 

Po pregledu ostalih dokumentov iz spisa organa opr. št. IV K 75700/2010 je IP ugotovil, da niso vidno označeni s stopnjo tajnosti, kot to določa 17. člen ZDIJZ, kar pomeni, da glede teh dokumentov ni izpolnjen tretji element za formalni kriterij in jih zato že iz tega razloga ni mogoče opredeliti kot tajne na podlagi ZTP.

 

IP je že v odločbi pod opr. št. 090-72/2010/13, z dne 10. 5. 2010 zavzel stališče, da je pri vseh zavezanih organih in osebah potreba po varovanju določenih podatkov po ZTP vselej izkazana, kadar se  nanaša na v tem zakonu določeno vsebino. Torej se kot tajni podatki lahko označijo tudi podatki iz (pred)kazenskega postopka, vendar pod pogojem, da gre za podatke, ki se nanašajo na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države. Podatki iz (pred)kazenskih postopkov zato kar na splošno zagotovo ne sodijo v eksplicitno našteta področja po ZTP. Tako široka razlaga je v nasprotju s pravno varnostjo. Organi pregona in sodstvo se vsakodnevno srečujejo s takšnimi informacijami, ki so vezane na predkazenski in kazenski postopek, pa vendar  vseh  informacij ne označujejo s stopnjo tajnosti po ZTP, saj za to ni zakonske podlage. Zato ni nobenega razloga, da bi zgolj zato, ker se podatki v širšem smislu nanašajo na (pred)kazenski postopek in delovanje SOVE, vsi podatki v sodnem spisu avtomatično dobili status tajnih podatkov. Takšnega statusa tudi ne dobijo avtomatično, če sodišče javnost celotne glavne obravnave izključi, iz razloga, ker je obravnavano dokazno gradivo v znatni meri označeno s stopnjo tajnosti, kot se je to zgodilo v konkretnem primeru s sklepom v zapisniku z dne 7. 3. 2013.

 

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do vsakega posameznega dokumenta, ki se nahaja v spisu opr. št. IV K 75700/2010 in ga ni presojal z vidika formalnega in materialnega kriterija obstoja izjeme tajnih podatkov. Organ v izpodbijani odločbi tako ni uspel izkazati, da bi z razkritjem (vsakega posameznega zahtevanega dokumenta) nastale ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi, konkretno za delovanje ali izvajanje nalog države na enem izmed področij, navedenih v 5. členu ZTP.

 

V ponovljenem postopku mora organ upoštevati zgoraj navedena napotila glede presoje vsebine posameznih dokumentov v smislu materialnega in formalnega kriterija za tajne podatke. V primeru, da bo organ ugotovil, da informacije v zahtevanih dokumentih niso tajni podatki po ZTP, IP še pripominja, da mora vsebino zahtevanih dokumentov presoditi še z vidika obstoja morebitnih drugih zakonskih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. varstvo osebnih podatkov, notranje delovanje organa,…). Organ mora v ponovljenem postopku presojati tudi, ali je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevane dokumentacije (7. člen ZDIJZ).

 

Ob tem IP še pripominja, da se prosilec (sicer šele v pritožbi) sklicuje tudi na javni interes v smislu drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in vlaga še zahtevo za umik stopnje tajnosti na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je zato vsebino zahtevanih dokumentov v ponovljenem postopku dolžan presoditi tudi v luči predmetnih določb in navedb prosilca. IP pri tem opozarja zlasti na 2. alinejo drugega odstavka 21. člena ZDIJZ, na podlagi katere v primeru, če se prosilec sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ o zadevi na predlog predstojnika odloči vrhovno sodišče, če je zavezan organ sodišče. Enako velja tudi, kadar prosilec vloži zahtevo za umik stopnje tajnosti (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

IP še pojasnjuje, da je zahteva za umik stopnje tajnosti poseben postopek, ki ga ni mogoče enačiti s postopkom dostopa do informacij javnega značaja, čeprav oba postopka ureja ZDIJZ. IP zato pripominja, da mora organ v okviru zahteve prosilca za umik stopnje tajnosti (ki jo je prosilec vložil šele skupaj s pritožbo, IP pa o njej ni bil pristojen odločati, saj postopek s z zahtevo za umik še ni v fazi pritožbenega postopka pri IP) odločati o vseh dokumentih iz spisa opr. št. IV K 75700/2010, tj. glede teh dokumentov, do katerih je dostop zavrnil IP s to odločbo, ker predstavljajo tajne podatke, ter tudi glede morebitnih drugih dokumentov, če bo organ ugotovil, da izpolnjujejo vse kriterije za opredelitev tajnih podatkov po ZTP.

 

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, ker je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, zaradi česar se je ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi drugega in tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter v določenem delu zadevo rešil sam s svojo odločbo (prva alineja 1. točke izreka te odločbe), v preostalem delu pa zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje (prva alineja 1. točke izreka te odločbe). Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

 

 

Zoper prvo alinejo 1. točke izreka te odločbe in zoper 2. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Zoper drugo alinejo 1. točke izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka


[1] Sodba Upravnega sodišča RS št. IU 1992/2010-28, z dne 28. 9. 2011.