Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 18.02.2008
Naslov: Prosilec - Okrajno sodišče v Kočevju
Številka: 021-112/2007
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Številka: 021-112/2007/6                                               
Datum: 18. 2. 2008


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo in 105/06 – ZUS-1, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Republike Slovenija, Okrajnega sodišča v Kočevju, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje (v nadaljevanju organ) št. Su 020403/2007-468, z dne 25. 11. 2007, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


                                                               O D L O Č B O:

Pritožba se zavrne.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je z zahtevo z dne 8. 9. 2007, naslovljeno na organ, zahteval fotokopijo zapisnika glavne obravnave v kazenski zadevi zoper ……., ravnateljico Gimnazije Kočevje, tajnika maturitetne komisije ……. ter oba nadzorna učitelja ….. in ……..

Organ je z dopisom št. K 43/2006, z dne 11. 9. 2007, prosilca obvestil, da njegovi zahtevi ne morejo ugoditi, ker ni izkazal pravnega interesa.

Zoper naveden dopis je prosilec dne 14. 9. 2007 vložil pritožbo zaradi kršitev določil ZDIJZ. V pritožbi navaja, da za pridobitev zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ ne potrebuje izkazovati pravnega interesa, temveč je dovolj že državljanska radovednost.

Organ je nato z dopisom št. SU 020403/2007-486, z dne 19. 9. 2007, prosilcu posredoval fotokopijo zapisnika o glavni obravnavi v zadevi pod opr. št. K 43/2006, zoper katerega je prosilec dne 29. 9. 2007 ponovno vložil pritožbo zaradi nepopolne oz. okrnjene informacije. V pritožbi navaja, da se pritožuje zaradi tega, ker je organ na prvi strani zapisnika anonimiziral službene, uradne osebe sodišča, tožilca, sodnika in ostale uradne osebe sodnega sistema ali državnih organov, ker organ na zadnji strani zapisnika ni navedel imena in priimka uslužbenca sodišča, sodnika, niti ni viden njegov podpis, ker je organ v sami vsebini zapisnika anonimiziral uradne osebe organov sodnega sistema, ki jih zaradi njihove funkcije, ko predstavljajo uradni organ, ne bi smeli ter ker zapisnik nima pečata in podpisa sodnika. Prosilec je želel ponovno prejeti zapisnik z navedenimi podatki, medtem ko so lahko anonimizirani le podatki obdolženca in prič v postopku.

Organ je pritožbo prosilca kot nedovoljeno zavrgel s sklepom št. Su 020403/2007-489, z dne 2. 10. 2007. Hkrati pa je organ prosilcu dne 4. 10. 2007 ponovno posredoval fotokopijo zapisnika o glavni obravnavi pod opr. št. K 43/2006, pri čemer je v zapisniku prekril osebne podatke obdolžencev, zasebnega tožilca, njegova pooblaščenca, oškodovanca, pooblaščenca oškodovanca ter osebne podatke prič, ni pa anonimiziral osebnih podatkov sodnika, zapisničarke, državnega tožilca, zagovornikov obdolžencev – odvetnikov. Prav tako je na zadnji strani zapisnika razvidno ime in priimek sodnika ter njegov podpis.

Prosilec je zoper naveden sklep dne 8. 10. 2007 vložil pritožbo, katero je organ odstopil v pristojno reševanje Pooblaščencu. V pritožbi navaja, da v sklepu niso navedeni nobeni argumenti, zakaj je pritožba nedovoljena in zakaj se zavrže. Prosilec navaja, da ponovno zahteva od sodišča overovljeno fotokopijo zahtevanega dokumenta, s pečatom oz. štampiljko, saj meni, da le takšen zapisnik predstavlja verodostojno informacijo.     

Pooblaščenec je z odločbo št. 021-91/2007/2 z dne 25. 10. 2007 izpodbijani sklep organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Iz obrazložitve izhaja, da je organ v delu, v katerem je zavrnil zahtevo prosilca in o tem ni izdal odločbe, kršil določilo 22. člena ZDIJZ, kar predstavlja tudi kršitev pravil postopka po 4. točki prvega odstavka 237. člena ZUP. Prav tako so v postopku izdaje izpodbijanega sklepa podane bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, iz razloga, ker je obrazložitev izpodbijanega sklepa pomanjkljiva, zato se sklepa ne da preizkusiti. Pooblaščenec je tako na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijani sklep odpravil in zadevo vrnil organu v ponoven postopek, v katerem mora organ odločiti o zahtevi prosilca v skladu z 22. členom ZDIJZ ter mu v primeru, da bo njegovo zahtevo zavrnil, izdati zavrnilno odločbo.

Organ je z odločbo št. SU 020403/2007-486, z dne 25. 11. 2007, odločil o zahtevi prosilca in zahtevi prosilca za posredovanje fotokopije zapisnika glavne obravnave opr. št. K 43/2006, z dne 4. 9. 2007, v kazenski zadevi zoper ……, ravnateljico Gimnazije Kočevje, tajnika maturitetne komisije ….. ter oba nadzorna učitelja ….. in ……, delno ugodil. Prosilcu je tako zavrnil dostop v delu, ki se nanaša na vse osebne podatke obdolženih, razen njihovih imen in priimkov in sicer: poklic, zaposlitev ter osebne podatke prič in za overitev fotokopije zapisnika s pečatom oz. štampiljko. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da zahtevani zapisnik poleg imen in priimkov obdolženih vsebuje tudi osebna podatka, kot sta poklic in zaposlitev (kraj in naziv ustanove zaposlitve), kar pa predstavlja varovan osebni podatek in ga je potrebno izvzeti iz prostega dostopa. Varovani osebni podatek v konkretnem primeru predstavlja tudi osebni podatek priče, ki je bila zaslišana na glavni obravnavi dne 4. 9. 2007 ter osebni podatek priče, ki se v zapisniku navaja in je bila glavna obravnava zaradi neposrednega zaslišanja te priče tudi preložena. Organ je tako odločil, da je potrebno v tem delu uporabiti institut delnega dostopa. Glede zahteve prosilca, navedene v pritožbi z dne 9. 10. 2007, v kateri prosi za od sodišča overovljeno fotokopijo zahtevanega zapisnika s pečatom oz. štampiljko, saj meni, da le takšen zapisnik predstavlja verodostojno informacijo, pa je organ odločil in zahtevo v celoti zavrnil. Organ navaja, da je overitev prepisa ali kopije oz. fotokopije potrditev istovetnosti prepisa, fizične ali elektronske kopije z izvirno listino. Ker je v konkretnem primeru prosilcu omogočen delni dostop dokumenta, se taka fotokopija zapisnika ne ujema v celoti z izvirno listino in tako sodišče ne more potrditi, da je istovetna z izvirno listino.

Prosilec je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo, v kateri navaja, da se pritožuje le v tistem delu, ko sodišče oporeka, da se dokument verificira s štampiljko sodišča in (ali) ustreznim postopkom overovitve, ki bi dal informaciji, za katero je zaprosil, uradno legitimiteto. Nadalje navaja, da zapisnik kot dokument javne informacije, ki ga je zahteval, kot tak ne more biti verodostojen in je sam zase in sam po sebi vprašljiv kot javna informacija, saj ne nosi obeležja uradne ustanove, zato ga ne more smatrati kot javno informacijo javne ustanove. Tudi praksa EU pooblaščenca kaže, da mora biti dokument informacije uradno verificiran. Njegovo uradno legitimiteto pa podaja štampiljka organa oz. ustrezna overovitev institucije, ki je informacijo izdala. Prosilec poudarja, da ne misli na spremni dopis k informaciji, temveč samo informacijo, v tem primeru zapisnik. Prosi, da se njegova pritožba prouči, ker predstavlja bistveni element pri iskanju informacije v vseh podobnih primerih, ki se nanašajo na pridobivanje legitimnih informacij po ZDIJZ. V primeru negativne rešitve pritožbe, se postavlja pod vprašaj verodostojnost, legitimiteta in teža po ZDIJZ pridobljenih informacij. Preprost preizkus, informacijo je pokazal prijatelju, ki ga ta problematika zanima, pokaže, da prezentirana informacija nima verodostojnosti, saj mu dotični ni verjel, da gre za uradno pridobljeno informacijo. Tiste parafe, ki predstavljajo podpise, lahko nakraca kdorkoli. Vprašal je za pečat, štampiljko, saj mu le to pomeni »polnokrvno« informacijo, brez tega pa je uradno pridobljena informacija razvrednotena. Prosilec še dodaja, da ima to vprašanje globlji pomen in ne zgolj proceduralno, postopkovno dimenzijo.  

Organ je pritožbo odstopil v pristojno reševanje Pooblaščencu. Pritožbi je priložil celoten spis opr. št. Su 020403/2007-468.  


Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je organ prepis zapisnika glavne obravnave opr. št. K 43/2006, z dne 4. 9. 2007 v kazenski zadevi zoper ….., ravnateljico Gimnazije Kočevje, tajnika maturitetne komisije …… ter oba nadzorna učitelja ….. in …… (v nadaljevanju zapisnik o glavni obravnavi), ki ga zahteva prosilec, le-temu delno že posredoval, pri čemer je v prepisu izločil oziroma izbrisal vse osebne podatke obdolženih, razen njihovih imen in priimkov in sicer: poklic, zaposlitev ter osebne podatke prič. Prav tako pa je v celoti zavrnil zahtevo za overitev fotokopije zapisnika s pečatom oz. štampiljko. Glede na to, da se je prosilec zoper odločbo organa pritožil zgolj v tistem delu, ko mu je bila zavrnjena zahteva za overitev fotokopije zapisnika s pečatom oz. štampiljko, je bilo vsebinsko potrebno odločiti le o tem delu pritožbe.

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti zakonu, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I s spremembami). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa zato, ker je podana kakšna od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.)    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.)    organ mora z njo razpolagati;
3.)    nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker prosilec v pritožbi navaja, da se pritožuje v tistem delu, kjer sodišče oporeka, da se dokument verificira s štampiljko sodišča in (ali) ustreznim postopkom overovitve, ki bi dal informaciji, za katero je zaprosil, uradno legitimiteto, je Pooblaščenec presojal, ali zapisnik vsebuje pečat oziroma žig organa. V pritožbenem postopku je tako potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevana informacija sploh obstaja oziroma, ali organ z njo razpolaga.

Navedene pogoje lahko Pooblaščenec uspešno preizkusi le, če si ogleda zahtevani dokument. Pooblaščenec si je ogledal zahtevani zapisnik o glavni obravnavi v izvorni obliki.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil oziroma ga ima v posesti. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do informacij, ki že obstajajo oziroma, s katerimi organ razpolaga takrat, ko zainteresirana oseba zaprosi za dostop. Organi niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Ker prosilec navaja, da je zapisnik, ki ga je prejel, vprašljiv kot javna informacija, saj ne nosi obeležja uradne ustanove, zato ga tudi ne more smatrati kot javno informacijo javne ustanove, je Pooblaščenec najprej ugotavljal, ali zapisnik vsebuje pečat oziroma žig organa. Po temeljitem pregledu zapisnika Pooblaščenec ugotavlja, da sta zapisnik na koncu, s strani organa, podpisala sodnik in zapisnikarica, medtem ko pa ne vsebuje pečata organa.

Sodni red (Uradni list RS, št. 17/95 z vsemi spremembami in dopolnitvami) v členih od 101. – 106. določa glede oblike in opreme sodnih pisanj. 103. člen Sodnega reda določa, da se zapisnik zaključi z zapisom osebnega imena sodnika in zapisnikarja. Zapisnik podpišeta sodnik oziroma sodna oseba, ki opravi uradno opravilo, in zapisnikar. Če je po določilih procesnih zakonov tako predvideno, podpišejo zapisnik tudi stranke in drugi udeleženci.

Ker gre za kazensko zadevo, je Pooblaščenec preveril, kaj glede zapisnika o glavni obravnavi ureja Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 - uradno prečiščeno besedilo102/07-ZSKZDČEU; v nadaljevanju ZKP). ZKP zapisniku o glavni obravnavi namenja člene od 314 - 317 in določa, da se mora o glavni obravnavi pisati zapisnik, v katerega se vpisuje bistvena vsebina vsega poteka glavne obravnave. Zapisnik mora biti končan na koncu zasedanja. Podpišeta ga predsednik senata in zapisnikar.

Glede na navedene določbe Sodnega reda in ZKP Pooblaščenec ugotavlja, da pečat organa, v tem primeru sodišča, ni nujna oz. esencialna vsebina zapisnika o glavni obravnavi. Vendar pa Pooblaščenec ugotavlja, da prvi in drugi odstavek 119. člena Sodnega reda določata, da morajo biti vsa sodna pisanja (op. Pooblaščenec; tudi zapisniki), poslana strankam in drugim udeležencem v postopku, drugim sodiščem, gospodarskim družbam, organom, organizacijam in skupnostim, opremljena s pečatom sodišča in podpisom sodnika oziroma sodne osebe. Pečat sodišča je uradni znak okrogle oblike z imenom sodišča in določenim besedilom in je dokaz pristnosti, verodostojnosti listine ali akta. Navedeno pomeni, da se s pečatom sodišča opremijo samo tisti zapisniki o glavni obravnavi, ki se pošljejo strankam in drugim udeležencem v postopku, drugim sodiščem, gospodarskim družbam, organom, organizacijam in skupnostim. Sodišče v svojem spisu torej hrani le zapisnik o glavni obravnavi, ki ga je podpisal sodnik oziroma sodna oseba, ki opravi uradno opravilo, zapisnikar, ter če tako določa procesni zakon, tudi stranke in drugi udeleženci.

Pooblaščenec se ni spuščal v presojo, ali je organ zahtevani zapisnik pravilno sestavil in ali ima vse predpisane sestavine, vendar pa ugotavlja, da zapisnik o glavni obravnavi v izvorni obliki ne vsebuje pečata organa, temveč samo podpise sodnika, zapisnikarice ter ostalih prisotnih. Navedeno pomeni, da je organ prosilcu posredoval kopijo zapisnika o glavni obravnavi, ki ga je zahteval prosilec in s katerim organ razpolaga, le v obliki delnega dostopa.

Ker se prosilec v pritožbi pritožuje, da posredovan zapisnik ni verificiran z ustreznim postopkom overovitve in ker organ v izpodbijani odločbi navaja, da je overitev prepisa ali kopije oz. fotokopije potrditev istovetnosti prepisa, fizične ali elektronske kopije z izvirno listino in ker je v konkretnem primeru prosilcu omogočen delni dostop dokumenta, se taka fotokopija zapisnika ne ujema v celoti z izvirno listino in je tako organ ne more potrditi, da je istovetna z izvirno listino, je Pooblaščenec v nadaljevanju pojasnil še pomen izvirnika, prepisa ter overovitve.

111. člen Sodnega reda določa, da je izvirnik sodnega pisanja v predpisani obliki sestavljeno sodno pisanje (odločbe, zapisniki, zaprosila, obvestila, dopisi, zaznamki itd.), ki ga podpiše predsednik sodišča, predsednik senata oziroma sodnik in zapisnikar oziroma z letnim razporedom dela določena sodna oseba. Izvirnik mora biti pisan s pisalnim strojem ali z računalnikom ali izjemoma na roke čitljivo s črnilom ali kemičnim svinčnikom ter mora obsegati celotno besedilo. Izvirnik, napisan z računalniškim izpisom, je tisti izvod izpisa, na katerem je označeno, da je izvirnik in ki ga podpiše sodnik oziroma sodna oseba in zapisnikar.

Izvirnika odločbe in zapisnika ostaneta v spisu (prvi odstavek 113. člena Sodnega reda).

115. člen Sodnega reda določa, da so prepisi izvirnika hkrati z izvirnikom napisani izvodi (kopija), fotokopije ali računalniški izpisi ali na drug način izdelani prepisi izvirnika. Prepisi so namenjeni strankam in drugim udeležencem postopka. Na prepisu morajo biti odtisnjen sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa in podpis pristojne sodne osebe.

Pooblaščenec ugotavlja, da se z overitvijo prepisa ali kopije potrdi istovetnost prepisa ali kopije z izvirno listino. Glede na jasno dikcijo opredelitve izvirnika (111. člena Sodnega reda) in prepisa (115. člena Sodnega reda) Pooblaščenec ugotavlja, da organ v zadevnem primeru prosilcu ne more posredovati kopije zapisnika z odtisnjenim sodnim pečatom in štampiljko z zaznamkom o točnosti prepisa in podpisov pristojne sodne osebe, saj ne gre za prepis v smislu 115. člena Sodnega reda. Prvi argument za tako odločitev je, da prosilec ni stranka ali drugi udeleženec postopka, drugi argument pa je, da je organ prosilcu omogočil delni dostop in se torej takšna kopija zapisnika o glavni obravnavi resnično ne ujema v celoti z izvirnikom.

Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja v delu, v katerem se pritožuje prosilec, ne obstaja, saj niso izpolnjeni vsi trije pogoji za obstoj informacije javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Na tej podlagi Pooblaščenec ugotavlja, da so navedbe prosilca neutemeljene. Organ ni dolžan na novo ustvariti, na novo pridobiti ali izdelati dokumentov, ki jih v času vložene zahteve za dostop do informacij javnega značaja ne poseduje. Kot navedeno organ ni dolžan izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolaga. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83), zato organ na podlagi ZDIJZ ni obvezan, da informacije posebej opremi s pečatom organa oz. potrdi istovetnost kopije z izvirnikom. Pooblaščenec na tem mestu izrecno poudarja, da s tem informacije javnega značaja ne izgubijo na verodostojnosti; poleg tega drži trditev organa, da se lahko morebiten dvom v istovetnost posredovane kopije informacije javnega značaja, v kateri so bili določeni osebni podatki izločeni, preizkusi oz. odpravi z vpogledom v izvirnik zahtevane informacije.
 
Upoštevaje vse navedeno je bilo potrebno na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti.
 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo organa št. Su 020403/2007-468, z dne 25. 11. 2007. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
 

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka