Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.08.2020
Naslov: prosilec - Okrajno sodišče v Domžalah
Številka: 090-157/2020
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

 

Po pregledu spisovne dokumentacije je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa, da zahtevo prosilke zaradi varstva osebnih podatkov zavrne, pravilna. Ker je prosilka v zahtevi navedla, na katerega posameznika se njena zahteva nanaša, v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, zato v obravnavani zadevi tudi delni dostop (7. člen ZDIJZ) ni bil mogoč.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-157/2020/2

Datum: 10. 8. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nad. IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi ……………(v nad. prosilka), z dne 10. 7. 2020, zoper odločbo Okrajnega sodišča v Domžalah, Ljubljanska 76, 1230 Domžale (v nad. organ), št. Su 36/2020-5 z dne 24. 6. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožba prosilke z dne 10. 7. 2020 zoper odločbo Okrajnega sodišča v Domžalah, št. Su 36/2020-5 z dne 24. 6. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je pri organu dne 5. 6. 2020 na podlagi ZDIJZ vložila zahtevo za kopije vseh odločitev, ki jih je organ izdal…………. Z zahtevanimi informacijami se je želela seznaniti v obliki fotokopije ali elektronskega zapisa.

 

O zahtevi prosilke z dne 5. 6. 2020 je organ odločil z odločbo št. Su 36/2020-5 z dne 24. 6. 2020. Zahtevo prosilke je (med drugim) zavrnil na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilka je namreč zahtevala podatke glede sodnih postopkov in zadev o določenem posamezniku, ki so osebni podatki. Organ ob tem med drugim pojasnjuje, da lahko podatke o posamezniku glede sodnih postopkov pridobi le posameznik sam, ne pa druge osebe, saj gre za varovane osebne podatke. Organ ob tem še navaja, da bi v konkretnem primeru prosilka zahtevo morala podati v skladu s področnimi procesnimi predpisi (Zakon o pravdnem postopku, Zakon o kazenskem postopku…) in ne po določbah ZDIJZ.

 

Zoper odločbo organa št. Su 36/2020-5 z dne 24. 6. 2020 (dalje izpodbijana odločba) je prosilka dne 10. 7. 2020 pri organu vložila pritožbo. Navaja, da je organ njeno zahtevo zavrnil z nepravilno obrazložitvijo na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je prosilka skrbnica posameznika, za katerega zahteva podatke, meni, da do razkritja osebnih podatkov ne bi prišlo, saj zahtevane podatke potrebuje za učinkovito skrbništvo oz. varovanje varovančevih pravic, koristi in interesov. IP predlaga, da njeni pritožbi ugodi in organu naloži, da jo seznani z zahtevanimi dokumenti.

 

IP je dne 5. 8. 2020 prejel dopis organa št. Su 36/2020-5, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. IP je v tem pritožbenem postopku tako preveril, ali je organ zahtevo prosilke upravičeno zavrnil, čemur prosilka oporeka v pritožbi z dne 10. 7. 2020.

 

Po pregledu spisovne dokumentacije IP ugotavlja, da je pritožbo prosilke treba zavrniti že iz razloga varstva osebnih podatkov, zato se v druge zavrnilne razloge, ki jih organ dodatno navaja v izpodbijani odločbi, IP v tem pritožbenem postopku ni spuščal.

 

Kot jasno izhaja iz zahteve prosilke z dne 5. 6. 2020, je prosilka zahtevala informacije za točno določenega posameznika, fizično osebo. Pravilno je stališče organa, da so podatki glede sodnih postopkov in zadev o določenem posamezniku varovani osebni podatki.

 

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

 

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da lahko javni organi oz. javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je prosilka v zahtevi poimensko navedla, na katerega posameznika se njena zahteva nanaša (pri čemer ga je opredelila z imenom in priimkom, pa tudi z opisom drugih okoliščin, na podlagi katerih je ta posameznik določljiv), IP ugotavlja, da je treba zahtevo prosilke zavrniti, ker za posredovanje podatkov v zvezi s konkretnim posameznikom javnosti ni pravne podlage. Ob tem IP pojasnjuje, da je že sam podatek o tem, da je določena fizična oseba nastopala v postopku pred organom, treba obravnavati kot osebni podatek. Ker je prosilka v zahtevi navedla, na katerega posameznika se njena zahteva nanaša, v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene (osebne) podatke. Za zavrnitev zahteve v takšnih primerih zadošča, da organ ugotovi, da je prosilec zahteval osebne podatke in da za njihovo posredovanje ni zakonske podlage (v smislu točke c) iz člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Glede pritožbenih navedb, da je prosilka skrbnica posameznika, za katerega zahteva podatke in da posledično ne bi prišlo do nezakonite obdelave osebnih podatkov, pa IP opozarja, da je eno temeljnih načel ZDIJZ tj. kriterij univerzalnega prosilca, po katerem se dostop do zahtevanih informacij javnega značaja presoja z vidika »erga omnes« (in ne »inter partes«). Dostop do dokumenta je namreč treba v postopku po ZDIJZ presojati z vidika, ali lahko te informacije prejme kdorkoli (javnost), ne le določen prosilec. Povedano drugače, odločitev, da gre pri določenem dokumentu za prosto dostopno informacijo javnega značaja, pomeni, da je takšen dokument prosto dostopen vsakomur (javnosti) in ne le določenem prosilcu. Če dokument vsebuje varovane osebne podatke (kot v obravnavani zadevi, kjer je varovan osebni podatek že dejstvo, da je bil posameznik stranka določenega sodnega postopka), je treba pravne podlage za razkritje teh osebnih podatkov v smislu 6. člena Uredbe presojati v luči dostopnosti zahtevanih podatkov javnosti (in ne le določenem prosilcu). Takšne pravne podlage, ki bi določala, da so v obravnavanem primeru zahtevani osebni podatki prosto dostopni javnosti, pa IP ni našel.

 

Izhajajoč iz načela »erga omnes« prosilka v tem pritožbenem postopku torej ne more uspeti z zatrjevanjem pravnega interesa in z izkazovanjem, zakaj je sama upravičena do teh informacij, ker jih potrebuje za učinkovito izvajanje skrbništva. V skladu s 5. členom ZDIJZ se za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva, za odločitev v konkretnem primeru pa je odločilna ugotovitev, da ZDIJZ in Splošna uredba o varstvu podatkov nobenemu posamezniku ne dajeta pravne podlage za dostop do zahtevanih dokumentov. Navedeno pomeni, da pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni pravno relevanten namen, za katerega posameznik želi prejeti določen dokument, kot tudi niso pravno relevantne osebne okoliščine posameznika, ki dokument zahteva. Slednje pride v poštev tudi v primerih, kadar posameznik po ZDIJZ zahteva dokumente, ki vsebujejo njegove osebne podatke ali dokumente, do katerih ima na kakšni drugi zakonski podlagi (npr. kot stranka postopka) pravico do širšega dostopa, kot po ZDIJZ. V takih primerih je organ dolžan prosilcu posredovati dokument v takšnem obsegu, kot da bi bil prosilec katerakoli tretja oseba (torej mora prekriti tudi osebne podatke prosilca, če se nahajajo na tem dokumentu oz. mora prekriti tudi tiste podatke, do katerih bi konkretni prosilec sicer na kakšni drugi zakonski podlagi lahko dostopal).

 

IP je na podlagi vsega navedenega ugotovil, da je odločitev organa v izpodbijani odločbi pravilna, zato je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, o čemer je odločeno v 2. točki izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.