Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 12.08.2020
Naslov: prosilec - Okrajno sodišče na Ptuju
Številka: 090-122/2020
Kategorija: Notranje delovanje organa
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je šele v pritožbi izrecno navedel, da se strinja, da je organ njegovo vlogo obravnaval po ZDIJZ in menil, da so poročila razpravljajočega sodnika v zadevi nadzorstvenih pritožb prosto dostopne informacije javnega značaja, zato je IP v pritožbenem postopku ugotavljal, ali zahtevana poročila zapadejo pod izjemo notranjega delovanja organa. Vse izvedene ali načrtovane naloge so posledica odločitve predsednika sodišča zaradi vložene nadzorstvene pritožbe posameznika in so kot merila, kdaj gre za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, precej določno zapisana v zakonu, zato IP ni potrdil izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pritožbi je delno ugodil, saj je organ v poročilih dolžan prekriti varovane osebne podatke.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-122/2020/6

Datum: 12. 8. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 30. 6. 2020, zoper odločbo Okrajnega sodišča na Ptuju, Vodnikova ulica 2, 2250 Ptuj (v nadaljnjem besedilu organ), št. Su 72/2020-5 z dne 19. 6. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 30. 6. 2020 se delno ugodi in se odločba Okrajnega sodišča na Ptuju, št. Su 72/2020-5 z dne 19. 6. 2020, odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije sledečih dokumentov:
  • poročilo razpravljajočega sodnika v zadevi nadzorstvene pritožbe SuNp 16/2019 z dne 9. 1. 2020, pri čemer je dolžan prekriti imena in priimke pri točki 3, podatke o stranki pri točki 4, ime in priimek fizične osebe pri točki 8 ter
  • poročilo razpravljajočega sodnika v zadevi nadzorstvene pritožbe SuNp 17/2019 z dne 13. 1. 2020, pri čemer je dolžan prekriti podatke o stranki pri točki 4 in ime in priimek fizične osebe pri točki 8.
  1. Pritožba prosilca z dne 30. 6. 2020 se v delu, ki se nanaša na osebne podatke, ki jih je treba prekriti skladno s prejšnjo točko izreka, zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je 6. 3. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje fotokopij celotnega spisa v zadevi, št. Su 225/2019, skupaj s popisnim listom in ovitkom. Poleg tega je (ponovno) zahteval tudi posredovanje dveh poročil sodnika … v zadevi nadzorstvenih pritožb, št. SuNp 16/2019 in SuNp 17/2019.

 

Organ je zahtevo prosilca za posredovanje poročil sodnika Benjamina Auerja v navedenih zadevah nadzorstvenih pritožb, zavrnil z odločbo, št. Su 72/2020-5 z dne 19. 6. 2020, zaradi obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je ocenil, da bi razkritje dveh poročil razpravljajočega sodnika v zadevah nadzorstvenih pritožb, ki sta bili obravnavani po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Kot je zapisal v 6. točki obrazložitve, bi bilo z razkritjem obeh poročil ogroženo izražanje stališč ali mnenj, povzetkov dogajanj ali izvedenih oz. načrtovanih nalog, ki so namenjeni zgolj interni uporabi znotraj organa (za vsebinsko delo organa) in so za njegovo učinkovito in uspešno delovanje nujno potrebni ter niso namenjeni širši javnosti. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbah I U 896/2015 z dne 11. 4. 2016 in I U 1594/2016 z dne 28. 11. 2018. Notranje delovanje se lahko nanaša na katerekoli dokumente iz delovnega področja organa, torej tudi tiste, ki še niso dokončani ali dokumente, ki so namenjeni notranji oz. interni komunikaciji. Po stališču upravnega sodišča pomeni »motnja procesa odločanja organa« bistveno nižjo stopnjo ogroženosti, ob kateri je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije.

 

Prosilec se je 30. 6. 2020 zoper odločbo organa, št. Su 72/2020-5 z dne 19. 6. 2020 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) pritožil in navedel, da je organ nepravilno navedel opravilne številke nadzorstvenih pritožb oz. zahtevanih listih. Poleg tega je organ napačno odločil, da je prosilec zahteval poročili sodnika v dveh zadevah nadzorstvenih pritožb po določilih ZDIJZ z zahtevo z dne 6. 3. 2020. Kot je prosilec oporekal, je prvič zahtevo za vročitev poročil v elektronski obliki vložil 3. 3. 2020 kot stranka v postopku. Drugič je pritožnik zahteval navedeni poročili 6. 3. 2020, poleg tega pa tudi fotokopijo spisa, št. Su 225/2019. Prosilec je zatrjeval, da je sodišče uporabilo napačno materialno pravo, saj dokumentov ni zahteval po ZDIJZ, ampak kot stranka z aktivno legitimacijo. Kljub temu je prosilec podredno zapisal, da pritožbo vlaga tudi po določilih ZDIJZ, saj je trdno prepričan, da je odločitev organa v 6. točki obrazložitve izpodbijane odločbe nepravilna. Sam je menil, da v konkretni zadevi ne gre za dokumente, ki so namenjeni zgolj interni uporabi ter niso namenjeni širši javnosti. Poročili sta dokumenta, na podlagi katerih je predsednik sodišča zavrgel nadzorstveni pritožbi in izdal sklepa. Zadevi sta tako pravnomočno zaključeni in posledično ne gre več za situacijo, da bi organ za uspešen zaključek nadzorstvenih pritožb nujno potreboval zahtevane dokumente. Prosilec je želel vročitev zahtevanih informacij javnega značaja v obliki fotokopij.

 

Organ po prejemu pritožbe svoje odločitve ni spremenil, zato jo je z dopisom, št. Su 72/2020-5 z dne 9. 7. 2020, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je 15. 7. 2020 organ pozval, naj v pritožbenem postopku predloži vsa poročila razpravljajočega sodnika v zadevah nadzorstvenih pritožb, obravnavanih po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki jih je zahteval prosilec v svoji vlogi z dne 6. 3. 2020. Zahtevane dokumente je IP prejel 20. 7. 2020.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Po 128. člen ZUP je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Kadar se postopek za dostop do informacij javnega značaja vodi brez zahteve stranke, pritožbeni organ takšno odločitev organa skladno s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP praviloma izreče za nično. IP tega ni storil, ker ZUP v omenjeni določbi za izrek ničnosti zahteva še dodaten pogoj, in sicer, da stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. V obravnavanem primeru je prosilec izrecno privolil v odločanje organa o »posredovanju poročil sodnika … v dveh zadevah nadzorstvenih pritožb«, saj se je zoper izpodbijano odločbo pritožil z navedbo, da »pritožbo vlaga tudi po določilih ZDIJZ«, saj je trdno prepričan, da je odločitev organa v 6. točki obrazložitve izpodbijane odločbe nepravilna.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do dveh poročil razpravljajočega sodnika v zadevah nadzorstvenih pritožb s sklicevanjem na izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje organa).

 

Po navedeni izjemi lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer (1) podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in (2) razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (t. i. specifični škodni test).

 

IP je ugotovil, da pri dokumentih, ki so nastali v nadzorstvenem postopku, ne gre za navedeno izjemo, in ocenil, da ti dokumenti niso dokumenti, ki so istovrstni primerom, ki se v teoriji navajajo kot podatki, sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem. Organ je zahtevana dokumenta pridobil ali sestavil v zvezi z nadzorstvenima pritožbama, ki sta bili obravnavani po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 67/12 – UPB). Navedeni zakon je uvedel učinkovito pravno sredstvo za varstvo pravice do sojenja v razumnem roku. Tako je pri varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja mogoče vložiti nadzorstveno pritožbo, podati rokovni predlog ali zahtevati pravično zadoščenje. Postopek v obravnavani zadevi je bil začet po vložitvi nadzorstvene pritožbe. Gre torej za dokumente v zvezi z obravnavanjem ugovorov posameznikov zoper zamudo sodišča, tj. ali je sodnik v zamudi z izvajanjem nekega procesnega dejanja, zato ni moč govoriti o interni uporabi znotraj organa. V zakonu so predpisana tudi merila, kdaj gre za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (4. člen), ki so vezana na konkretne okoliščine posamezne zadeve. Predpisani so tudi ukrepi predsednika sodišča, kadar ta ugotovi, da gre za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (6. člen). Gre torej za natančno zakonsko podlago glede zagotovitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki po mnenju IP ne more predstavljati »notranje politike« organa. Trditvi, da gre pri obravnavi nadzorstvenih pritožb in podanih poročil za notranje delovanje organa, je težko slediti tudi zaradi dejstva, da sam postopek spada v opravljanje zadev sodne uprave; predsednik sodišča pa v postopku nadzorstvene pritožbe odloča po Zakonu o splošnem upravnem postopku. Če predsednik sodišča nadzorstvene pritožbe ne zavrne ali zavrže, od sodnika zahteva, da mu posreduje poročilo o razlogih za trajanje postopka v zadevi. Poročilo vključuje opredelitev glede meril iz 4. člena zakona ter mnenje, v kakšnem roku bi lahko zadeva bila rešena (tako tretji odstavek 6. člena). Vse izvedene ali načrtovane naloge so torej posledica odločitve predsednika sodišča zaradi vložene nadzorstvene pritožbe posameznika in so kot merila, kdaj gre za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, precej določno zapisana v zakonu. Zato IP ne more slediti niti stališču organa, da bi razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Sploh ker tudi ni moč trditi, da dejansko stanje zamude roka predpostavlja nujno krivdno obnašanje sodnika v okviru njegove dejavnosti sojenja. Obe sodbi, na kateri se sklicuje organ, sta povezani in se ne nanašata na istovrstne dokumente in dejansko stanje konkretnega primera, zato so navedbe v zvezi z njima pravno irelevantne. IP je tako zaključil, da zahtevana dokumenta ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in s tem izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

 

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da zahtevana dokumenta vsebujeta varovane osebne podatke. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJ se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[1], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4(1) določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. IP je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, ki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznikov.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). V drugem odstavku istega člena je določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Zakonsko podlago v smislu navedene določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja 9. člen ZVOP-1. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. IP ni znana zakonska podlaga, ki bi to omogočala, zato je odločil, da se kot varovani osebni podatki in podatki, ki bi ogrozili njihovo zaupnost, izločijo: v Poročilu razpravljajočega sodnika v zadevi nadzorstvene pritožbe SuNp 16/2019 z dne 9. 1. 2020 imena in priimke pri točki 3, podatke o stranki pri točki 4, ime in priimek fizične osebe pri točki 8 ter v Poročilu razpravljajočega sodnika v zadevi nadzorstvene pritožbe SuNp 17/2019 z dne 13. 1. 2020 podatke o stranki pri točki 4 in ime in priimek fizične osebe pri točki 8.

 

Imena in priimki sodnikov in vodje vpisnika so v zahtevanih dokumentih navedeni v kontekstu opravljanja javne funkcije oz. njihovih nalog iz delovnega razmerja, zato niso varovani osebni podatki. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

Glede pritožbenih navedb, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker je organ napačno navedel opravilne številke zadev, IP pripominja, da gre za očitno pomoto. To pomoto lahko organ popravi s sklepom (tako 223. člen ZUP), za pravilno odločitev v tem pritožbenem postopku pa ni bistvena. Nedvoumno je, da je organ odločal o dostopu do poročil iz zadev št. SuNp 16/2019 in SuNp 17/2019, saj je na poziv IP, naj predloži zahtevane dokumente, posredoval tako poročilo razpravljajočega sodnika iz zadeve SuNp 16/2019 kot tudi iz zadeve SuNp 17/2019. Da je v izpodbijani odločbi prišlo do pisne napake pri navedbah opravilnih številk nadzorstvenih pritožb, kjer je zapisana letnica 2020, namesto 2019, je organ pojasnil tudi v dopisu, št. Su 27/2020-22 z dne 16. 7. 2020.

 

IP je zaključil, da odločitev organa v izpodbijani odločbi ni bila pravilna. Organ je na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (izjema notranjega delovanja pri zahtevani dokumentaciji ne obstaja), zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Glede podatkov, ki jih mora organ prekriti zaradi varstva osebnih podatkov, je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi 248. člena ZUP (2. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 


[1] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (Uradni list EU, št. L 127 z dne 23. 5. 2018).