Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 24.09.2019
Naslov: prosilec - Okrajno sodišče na Ptuju
Številka: 090-200/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval, da se mu na podlagi ZDIJZ vroči informacija javnega značaja v obliki fotokopije knjige prispele pošte in uradnega zaznamka oziroma druge verodostojne sodne listine, iz katere je razvidno, da je urad obe telefaks pritožbi sprejel in jih posledično oddal na pristojni oddelek. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker dokument v obliki kot ga zahteva prosilec, ne obstaja. Ker je IP ugotovil, da organ fotokopije knjige prispele pošte, uradnega zaznamka oziroma druge verodostojne listine, iz katere bi bil razvidno, da je obe telefaks pritožbi sprejel in ju posledično oddal na pristojni oddelek, nima niti je ni dolžan voditi, je pritožbo prosilca zavrnil, saj dokument v smislu 4. člena ZDIJZ ne obstaja.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-200/2019/8
Datum: 24. 9. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 8. 2019, zoper odločbo Okrajnega sodišča na Ptuju, Vodnikova ulica 2, 2250 Ptuj, (v nadaljevanju organ), z dne 30. 7. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 14. 8. 2019 zoper odločbo Okrajnega sodišča na Ptuju št. Su 563/2019 z dne 30. 7. 2019, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 28. 4. 2019 po elektronski poti na organ naslovil vlogo, v kateri je navedel, da sta bili dne 23. 4. 2015 v Urad predsednika Okrajnega sodišča na Ptuju preko telefaksa natisnjeni in posledično sprejeti dve telefaks sporočili, po vsebini pritožbi proti prvostopni odločbi o prekršku z dne 25. 6 2013, opr. št. PR 209/2013. Prejeta telefaksa je Urad predsednika moral vpisati v knjigo prispele pošte oziroma druge verodostojne vknjižbe (listine) prispele pošte ali narediti uradni zaznamek, oziroma nekako je urad moral prejeta telefaksa zabeležiti, da sta sprejeta. Prosilec je zahteval, da se mu na podlagi ZDIJZ vroči informacija javnega značaja v obliki fotokopije knjige prispele pošte in uradnega zaznamka oziroma druge verodostojne sodne listine, iz katere je razvidno, da je urad obe telefaks pritožbi sprejel in jih posledično oddal na pristojni oddelek. K zahtevi je priložil prvi strani obeh telefaks sporočil, iz katerih izhajajo med drugim odtisnjeni žigi Okrajnega sodišča Ptuj, Urad predsednika, 23. 4. 2015.

Organ je z odločbo št. Su 563/2019 z dne 30. 7. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zahtevo prosilca za vročitev fotokopije prispele pošte oziroma faksov na dan 23. 4. 2015 zavrnil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da sodišče s knjigo prejetih faksov ne razpolaga, saj vodenje te knjige ne predvideva ne sedaj veljavni Sodni red (Ur. l. RS, št. 87/16), ki je temeljni podzakonski akt, ki ureja področje poslovanja sodišč, in sicer notranjo organizacijo sodišč, poslovanje sodišč v posameznih vrstah zadev, poslovanje v zadevah sodne uprave, pisarniško poslovanje, finančno poslovanje sodišč in informatizacijo. Tega pa ni predpisoval niti takrat veljavni Sodni red (Ur. l. RS, št. 17/95 in nasl.). Slednji je v 100. členu določal, da se sporočila in vloge strank po telefaksu štejejo kot pisne vloge strank, če so v skladu s procesnimi zakoni in če se iz samega telefaksa da ugotoviti čas oddaje in istovetnost pošiljatelja. Na tako prejeta pisanja sodišče odtisne t. i. skrajšani dohodni zaznamek z označbo sodišča in datumom prejema. Kot izhaja iz priponke prejetega elektronskega sporočila prosilca z dne 28. 4. 2019, prosilec že razpolaga s kopijo tako odtisnjenega zaznamka na vloženi pritožbi v prekrškovni zadevi Pr 209/2013, drugih dokumentov pa sodišče nima.

Prosilec se je dne 14. 8. 2019 pravočasno pritožil. Navaja, da je organ pravilno ugotovil, da je zahteval dostop do fotokopije knjige prispele pošte in uradnega zaznamka oziroma druge verodostojne listine, iz katere je razvidno, da je urad sodišča sprejel obe telefaks pritožbi dne 23. 4. 2015 in ju oddal na pristojni oddelek. Dodaja, da je sodišče na sporočili odtisnilo žig z oznako dohodni zaznamek, vendar ga je izdelala sprejemna pisarna na Okrožnem sodišču na Ptuju in ne Urad predsednika Okrajnega sodišča na Ptuju, kot je to zahteval prosilec. Sodišče po njegovem mnenju ni odgovorilo glede uradnega zaznamka oziroma druge verodostojne listine, iz katere bi bilo mogoče ugotoviti sprejem telefaks sporočil v Uradu sodišča. Pri tem ugotavlja, da ni sporno, da je Urad predsednika 23. 4. 2015 sprejel citirani telefaks sporočili, je pa bilo nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, o obstoju uradnih zaznamkov in drugih verodostojnih listin. Prosilec meni, da v tem delu sodišče kot organ sploh ni odločilo o njegovi zahtevi. Trdi, da bi morala uradna oseba sestaviti listino o prejemu telefaks sporočil. Pri tem navaja, da je iz kopije telefaks sporočila, ki je bil poslan iz Hotela … razvidno, da je odtisnjen žig sodišča »Okrajno sodišče Ptuj, Urad predsednika«, prejeto dne 23. 4. 2015 in na telefaksu, ki ga je poslal iz družbe …. žig sodišča »Okrajno sodišče Ptuj, Urad predsednika«, prejeto dne 23. 4. 2015, Okrajno sodišče Ptuj, Oddelek za prekrške, prejeto dne 24. 4. 2015 in koda VS0036430251. Hkrati je prosilec prepričan, da je Urad predsednika ob prejemu telefaksov sestavil verodostojno listino ter da mu organ v izpodbijani odločbi v ničemer ni pojasnil poslovanja oziroma evidentiranja obeh telefaks sporočil.

V dopolnitvi pritožbe je prosilec vztrajal, da sodišče vodi vpisnike in pomožne knjige na podlagi 262. člena Sodnega reda in da bi moral Urad predsednika na podlagi 100. v zvezi s 97. členom Sodnega reda sestaviti uradni zaznamek oziroma drugo verodostojno listino, s katero je zabeležen sprejem telefaks sporočila. Prosilec pri tem navaja, da je dohodni zaznamek napravljen 24. 4. 2015 v sprejemni pisarni Okrožnega sodišča na Ptuju (skupna pisarna vseh sodišč), zato organ na njegove navedbe ni odgovoril. Vztraja še pri določenih navedbah v zvezi z izločitvijo uradne osebe organa. V kasnejši dodatni dopolnitvi je prosilec navedel, da ne vztraja pri svojih navedbah za izločitev uradne osebe organa.

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Su 563/2019 z dne 28. 8. 2019 IP odstopil v reševanje.

Na poziv IP za dostavo dokumentov in določena dodatna pojasnila je organ poslal dopis z dne 10. 9. 2019 in elektronski sporočili z dne 20. 9. in dne 23. 9. 2019, o pojasnilih pa je IP dne 17. 9. 2019 napravil uradni zaznamek. Iz njega izhaja, da je uradna oseba organa, predsednik sodišča, okrožni sodnik svétnik Beno Janžekovič pojasnil, da ni dvoma, da je Urad predsednika Okrajnega sodišča prejel zadevni pritožbi po telefaksu, saj je bil nanju odtisnjen dohodni zaznamek. Potem pa sta bili pisanji odstopljeni na Oddelek za prekrške Okrajnega sodišča na Ptuju, kar izhaja tudi iz predloženih listin prosilca. Ker je bil spis opr. št. PR 209/2013 pred tem že odstopljen na Višje sodišče, navedeni telefaks pritožbi nista bili vloženi v spis, ker se ni več nahajal na Okrajnem sodišču na Ptuju, obenem pa tudi nista bili ločeno odstopljeni na Višje sodišče. Spis opr. št. PR 209/2013 je bil dne 23. 10. 2018 odstopljen na Upravno sodišče RS, zunanji oddelek v Mariboru kot priloga zadeve opr. št. II U 272/2018, zato sodišče niti nima dokumentacije v zvezi s tem spisom. Skupno vložišče Okrajnega in Okrožnega sodišča na Ptuju vso pošto, ki jo prejme po redni pošti, evidentira v evidenco dohodne pošte vložišča. O tem se vodijo dohodni zaznamki prejete pošte. Vodja Urada sodišča je glede poslovanja sodišča pojasnila, da za telefaks sporočila ne vodijo vpisne knjige. Če telefaks prispe v Urad sodišča, se potem, ko je sporočilo natisnjeno, nanj odtisne štampiljko Urada sodišča, potem pa odstopi pisanje na pristojni oddelek. O tem, da je pisanje odstopljeno na oddelek, se ne naredi nobena zabeležka, niti odstop ni zabeležen v posebno knjigo oziroma evidenco. Sedaj ostalo pošto v vložišču sodišča poskenirajo in v primeru, da je pisanje namenjeno za Urad predsednika, se ga vnese v vpisnik sodne uprave (Su vpisnik), sicer pa na pristojni oddelek, kjer se vpiše v ustrezni sodni vpisnik.

Čeprav je organ navedel, da se telefaks sporočila ne beležijo v evidenco dohodne pošte, je IP želel preveriti, ali v tej evidenci res ni vpisanih tudi telefaks sporočil. Organ je tako za 23. 4. 2015 in za 24. 4. 2015 preveri, ali je prejel kakšno pritožbo prosilca. Glede na evidenco prejete pošte na vložišču je ugotovil, da je s strani prosilca dne 24. 4. 2015 ob 10:15 neposredno prejel pritožbo. V zvezi s tem je poslal tudi dohodni zaznamek VS0036430251, enolična oznaka pošiljke pa je 11374033, na njem pa je žig Okrožnega sodišča na Ptuju. Vsebina pritožbe iz zaznamka ni razvidna.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Ker je prosilec svoje navedbe o razlogih za izločitev uradne osebe, ki je vodila postopek in odločala na prvi stopnji, preklical, navedene kršitve pa tudi niso bistvene kršitve pravil postopka, IP v pritožbenem postopku navedb s tem v zvezi ni preverjal.

Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo konkretnega primera, želi na tem mestu najprej poudariti, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in evidentiranja gradiva ter obstoj morebitnih napak organov pri ravnanju z dokumenti, ipd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacije v obliki kot jih je zahteval prosilec pri organu obstajajo v obliki dokumenta, saj je organ zahtevo prosilca zavrnil iz razloga, da ta ne obstaja v obliki dokumenta.

IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.

IP ugotavlja, da se zahteva prosilca nanaša na dva telefaksa pritožb, ki ju je prosilec poslal na Okrajno sodišče na Ptuju 23. 4. 2015 in 24. 4. 2015, in sicer zahteva fotokopije knjige prispele pošte in uradnega zaznamka oziroma druge verodostojne sodne listine, iz katere je razvidno, da je Urad obe telefaks pritožbi sprejel in ju posledično oddal na pristojni oddelek. Med organom in prosilcem ni sporno, da je Urad predsednika Okrajnega sodišča prejel zadevni pritožbi po telefaksu, saj je bil nanju odtisnjen dohodni zaznamek. Potem pa sta bili pisanji odstopljeni na Oddelek za prekrške. Prav tako ni sporno, da je iz kopije telefaks sporočila, ki je bilo poslano iz Hotela … razvidno, da je odtisnjen žig sodišča »Okrajno sodišče Ptuj, Urad predsednika«, prejeto dne 23. 4. 2015 in na telefaksu, ki ga je poslal iz družbe …. žig sodišča »Okrajno sodišče Ptuj, Urad predsednika«, prejeto dne 23. 4. 2015, Okrajno sodišče Ptuj, Oddelek za prekrške, prejeto dne 24. 4. 2015. Navedena dokumenta je prosilec po lastnih navedbah prejel na podlagi prejšnjih zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Ker je organ v izpodbijani odločbi ugotovil, da s temi dokumenti prosilec že razpolaga, mu dostopa do teh dokumentov utemeljeno ni ponovno ugodil.

V pritožbi prosilec vztraja, da je Urad predsednika ob prejemu in o odstopu telefaksov sestavil verodostojno listino ter da mu organ v izpodbijani odločbi v ničemer ni pojasnil poslovanja oziroma evidentiranja z obema telefaks sporočiloma. Najprej želi IP poudariti, da organ na podlagi ZDIJZ prosilcem ni dolžan dajati pojasnil oziroma odgovarjati na vprašanja. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Organi v postopku dostopa do informacij javnega značaja prav tako niso dolžni izražati mnenj ali pripravljati odgovorov na vprašanja ter pojasnil, niti izdelovati, predelovati, dograjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo. Vsi pritožbeni očitki, ki se nanašajo na to, da bi moral organ prosilcu dajati določena pojasnila glede poslovanja organa, so tako za odločanje v tem pritožbenem postopku pravno neupoštevni.

Nadalje IP ugotavlja, da se je organ utemeljeno skliceval na določbe takrat veljavnega Sodnega reda (Ur. l. RS, št. 17/95 in nasl.), temeljnega podzakonskega akta, ki ureja notranjo organizacijo sodišč, poslovanje sodišč v posameznih vrstah zadev, poslovanje v zadevah sodne uprave, pisarniško poslovanje, finančno poslovanje sodišč in informatizacijo. Slednji sodiščem vodenja posebne evidence vhodnih (prejetih) telefaks sporočil ni narekoval. Te obveznosti pa ne predpisuje niti sedaj veljavni Sodni red (Ur. l. RS, št. 87/16). Takrat veljavni Sodni red je v 100. členu določal, da se sporočila in vloge strank po telefaksu štejejo kot pisne vloge strank, če so v skladu s procesnimi zakoni in če se iz samega telefaksa da ugotoviti čas oddaje in istovetnost pošiljatelja. Na tako prejeta pisanja sodišče odtisne t. i. skrajšani dohodni zaznamek z označbo sodišča in datumom prejema. Izgled skrajšanega dohodnega zaznamka je predpisan v prilogi »Štampiljke« k Sodnem redu in po zunanjosti ustreza dohodnemu zaznamku, kot izhajajo iz predloženih telefaks sporočil. IP tako ugotavlja, da ne normativni okvir ne dejansko poslovanje sodišča ne pritrjujejo tezi prosilca, da bi moral organ o sprejemu telefaks sporočila sestaviti določeno javno listino oziroma voditi določeno evidenco in vanjo opraviti vpis. Prav tako pa ne izhaja, da bi morala obstajati posebna evidenca o odstopu pisanja iz Urada na sodni oddelek, kot izhaja iz navedb sodišča pa tovrstne evidence tudi niso vodili in je ne vodijo.

Organ je IP prav tako pojasnil, da se v pisarni skupnega vložišče Okrajnega in Okrožnega sodišča na Ptuju vsa pošta, ki jo prejme vložišče s strani redne pošte, evidentira v evidenco dohodne pošte vložišča. Pri čemer na vložišču ne obstaja posebna evidenca dohodnih telefaks sporočil. Organ je kljub temu pregledal celotno evidenco dohodne pošte za 23. in 24. 4. 2015 ter ugotovil, da je bila s strani prosilca poslana pritožba dne 24. 4. 2015 ob 10:15 neposredno. V zvezi s tem je organ poslal tudi dohodni zaznamek VS0036430251, enolična oznaka pošiljke pa je 11374033. Pri tem je organ navedel, da vsebina pritožbe iz zaznamka ni razvidna. IP je ugotovil, da je to dohodni zaznamek, na katerega se je v svoji pritožbi prosilec skliceval in ga je na podlagi ZDIJZ že tudi prejel. Ker je bil spis opr. št. PR 209/2013 odstopljen na Upravno sodišče, v spisu ni mogoče preveriti, kateri pritožbi ustreza naveden dohodni zaznamek iz vložišča. IP se je o tem, da je organ spis opr. št. PR 209/2013 odstopil na Upravno sodišče, prepričal na podlagi dopisa o odstopu št. Su 50/2018-27 z dne 23. 10. 2018 in povratnice z dne 24. 10. 2018. Organ pa je zatrdil, da spisa opr. št. PR 209/2013 ne vodi elektronsko, niti ne razpolaga s popisom spisa v elektronski obliki. Ob tem IP ugotavlja, da organ na podlagi zahteve ni dolžan pridobivati dokumentov, s katerimi ne razpolaga oziroma ne razpolaga več v trenutku prejema zahteve za dostop.

IP tako zaključuje, da se v evidenci dohodne pošte vložišča za relevantno obdobje 23. in 24. 4. 2015 ne nahaja noben drug dohodni zaznamek, ki ga prosilec še ne bi prejel. Ob tem je IP ugotovil, da je prosilec dokument »skrajšan uradni zaznamek« na prejetih telefaks pritožbah že imel, saj jih je priložil k zahtevi in se ob tem skliceval, da jih je prejel na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Enako velja za dohodni zaznamek VS0036430251 iz skupnega vložišča Okrožnega in Okrajnega sodišča na Ptuju. Ker je IP ugotovil, da organ fotokopije knjige prispele pošte, uradnega zaznamka oziroma druge verodostojne listine, iz katere bi bil razvidno, da je Urad obe telefaks pritožbi sprejel in ju posledično oddal na pristojni oddelek, nima niti je ni dolžan voditi, je pritožbo prosilca zavrnil, saj dokument v smislu 4. člena ZDIJZ ne obstaja. Navedbe organa so bile vsebinsko konsistentne in skladne ter podprte z ugotovitvami IP ter listinami, ki jih je predložil organ in prosilec. Glede na navedeno je odločitev organa v izpodbijani odločbi pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena. Zato je IP pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila :
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
informacijska pooblaščenka