Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 30.10.2007
Naslov: Prosilec - Odbojkarska zveza Slovenije
Številka: 0900-171/2007/4
Kategorija: Ali je organ zavezanec?, Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Datum: 30.10.07

Številka: 0900-171/2007/4

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi                 (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Odbojkarske zveze Slovenije, Celovška cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju Odbojkarska zveza Slovenije), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

Pritožba zaradi molka in zahteva prosilca se kot neutemeljeni zavrneta.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je na Odbojkarsko zvezo Slovenije dne 05. 09. 2007 podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval fotokopijo dveh zapisnikov Arbitražne komisije, in sicer zapisnika v zadevi ….. in ……, na podlagi katerih sta bila izdana dva sklepa, za vsakega igralca posebej.

Odbojkarska zveza Slovenije prosilcu do dne 15. 10. 2007 na njegovo zahtevo ni odgovorila, zato je prosilec dne 16. 10. 2007 pri Pooblaščencu vložil pritožbo zaradi molka organa. V pritožbi je prosilec navedel, da Arbitražna komisija Odbojkarske zveze Slovenije nekorektno do nekaterih klubov odloča in izdaja sklepe. Nekateri klubi se lahko na sklep tudi pritožijo in tudi uspejo, četudi piše na sklepu »Sklep Arbitražne komisije je dokončen«, nekateri klubi pa niti do podatkov ne morejo. Prosilec navaja, da je v njihovem primeru prisoten sum, ker Arbitražna komisija ne sme odločati na korespondenčnih sejah (3. čl. Poslovnika organov OZS). Zaradi tega prosilec sumi, da je Arbitražna komisija to zadevo reševala korespondenčno in zaradi tega prosilcu že več kot štiri mesece noče poslati kopije zapisnikov teh sej in se je vdala v molk. S tem, da je Arbitražna komisija naredila tak korak in sprejela tak sklep, je prosilcu naredila škodo, ker je pred izdajo teh sklepov prosilec poravnal vse svoje obveznosti. Z izdajo sklepa ….., da je prosti igralec, ki sedaj noče igrati v ekipi prosilca, ker ima s prosilcem nično pogodbo, je prosilec tudi ob odškodnino, ki jo je plačal ob prestopu. ….. je s svojim dejanjem potegnil seboj še enega igralca. Prosilec zaključuje, da ima v letošnji sezoni zelo velike težave z obstankom v ligi in mu gre lahko večletno delo v nič.Pooblaščenec je z dopisom št. 0900-171/2007/2 z dne 17. 10. 2007  Odbojkarsko zvezo Slovenije pozval, naj mu sporoči, zakaj o zahtevi prosilca ni odločila v zakonsko določenem roku.

Na poziv Pooblaščenca je Odbojkarska zveza Slovenije odgovorila z dopisom z dne 23. 10. 2007, št. 863/23.10. s prilogami.

V prilogi z datumom 19. 10. 2007 je Arbitražna komisija Odbojkarske zveze Slovenije Pooblaščencu pojasnila, da je v obeh primerih, ki jih navaja prosilec, ravnala in sklepala skladno z določili Pravilnika o registraciji organizacij delavcev in igralcev Odbojkarske zveze Slovenije. Sklepala je enako, saj je OK Logatec v obeh primerih kršil ista določila pogodb, ki so bile sklenjene med klubom in igralcema. Klub igralcema ni poravnaval obveznosti iz pogodbe. Zato je na osnovi pritožb, ki sta jih igralca naslovila skladno z akti Odbojkarske zveze Slovenije na pristojni organ, Arbitražno komisijo, uvedel postopek ugotavljanja upravičenosti pritožbe.

V postopku je k pojasnilu in odgovoru pozval tudi prosilec, ki je v odgovoru priznal ne - poravnavanje obveznosti. V pozivu je bil prosilec tudi opozorjen na določila Pravilnika o registraciji organizacij, delavcev in igralcev Odbojkarske zveze Slovenije, ki določa rok za poravnavo obveznosti in sankcije. Zato  Arbitražna komisija odločno zavrača nekorektno trditev v zahtevku, da Arbitražna komisija Odbojkarske zveze do nekaterih klubov nekorektno odloča. Ob tem Arbitražna komisija poudarja, da je v zadnjih dveh letih prejela pritožbe o neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti samo od igralcev iz tega kluba. Skladno z akti Odbojkarske zveze Slovenije so bila v navedeni zadevi izčrpana vsa pravna sredstva, ki urejajo delovanje Odbojkarske zveze Slovenije in njenih organov. Zato je ob izdanem sklepu navedeno določilo, da je sklep Arbitražne komisije dokončen.Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec ugotavlja, da Odbojkarska zveza Slovenije ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. Zaradi tega se tudi ni spuščal v ugotavljanje dejanskega stanja (t.j. ugotavljanje (ne)obstoja zahtevanih dokumentov) in presojo drugih procesnih ali materialnopravnih vprašanj, ki so sicer pomembna za odločitev o dostopu do informacij javnega značaja. Pri odločanju o tej pritožbi je namreč primarnega pomena vprašanje, ali je Odbojkarska zveza Slovenije sploh zavezanec po ZDIJZ. Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.

Pooblaščenec ugotavlja, da Odbojkarska zveza Slovenije ni zavezanec (oziroma ni organ) po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Odbojkarska zveza Slovenije torej v konkretnem primeru ni pasivno legitimirana za posredovanje informacij javnega značaja. Odbojkarska zveza Slovenije namreč v ničemer ne izvaja oblastne funkcije, javne službe ali javnega pooblastila, temveč je kot prostovoljna zveza društev in organizacij, katerih dejavnost je športna igra odbojke, ustanovljena s ciljem pospeševanja razvoja odbojke v RS (1. čl. Statuta Odbojkarske zveze Slovenije, z dne 18. 05. 2006, v nadaljevanju Statut).

Pravno podlago, ki ureja obravnavano področje, predstavlja Zakon o društvih (Ur. L. RS, št. 61/2006, v nadaljevanju ZDru-1), ki v 1. čl. določa, da je društvo samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji), skladno s tem zakonom, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva (v nadaljnjem besedilu: člani društva). Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane. Delovanje društva je javno. V 1. odst. 5. čl. ZDru-1 je določeno, da je društvo pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost društvo pridobi z vpisom v register društev (v nadaljnjem besedilu: registracija društva). Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zveze društev (1. odst. 7. čl. ZDru-1). Najmanj dve društvi pa lahko ustanovita zvezo društev (1. odst. 16. čl. ZDru-1). Odbojkarska zveza Slovenije je pravna oseba in zveza društev in organizacij. Njeni člani so: odbojkarska društva oz. klubi, območne odbojkarske zveze, člani Združenja odbojkarskih sodnikov Slovenije in člani Združenja odbojkarskih trenerjev Slovenije (8. čl. Statuta). Tudi odbojkarska društva so pravne osebe, ustanovljene v skladu z ZDru-1 in imajo v svojo dejavnost vključeno odbojko. Območne odbojkarske zveze pa so zveze,  ustanovljene v skladu z ZDru-1, v katere se vključujejo odbojkarska društva oz. klubi določenega ožjega geografskega območja.  

Naloge Odbojkarske zveze Slovenije so opredeljene v 7. čl. Statuta, kjer je določeno, da ta poleg nalog, ki izhajajo iz članstva OKS, FIVB in CEV, opravlja še zlasti naslednje naloge:
1.    skrbi za množični in kakovostni razvoj odbojke,
2.    skupno s pristojnimi institucijami organizira šolanje in izpopolnjevanje kadrov (trenerjev, sodnikov, igralcev in organizatorjev),
3.    organizira državna in pokalna prvenstva,
4.    organizira priprave in nastope državnih reprezentanc,
5.    popularizira odbojko in sodeluje pri organizaciji odbojkarskih prireditev,
6.    skrbi za založniško dejavnost in promocijo lastnih dejavnosti v skladu z veljavnimi predpisi,
7.    sodeluje pri stalnih in občasnih športnih akcijah republiškega značaja,
8.    razvija sodelovanje odbojkarskih organizacij v regionalnem in mednarodnem merilu,
9.    koordinira delo svojih članic ter usmerja delovanje odbojkarskih organizacij,
10.    v predpisanih rokih obravnava pripombe in predloge svojih članov,
11.    sodeluje s svojimi predstavniki v organih OKS, FIVB in CEV. 

Na podlagi zgornjih navedb Pooblaščenec zaključuje, da Odbojkarska zveza Slovenije ni zavezanec javnega sektorja v širšem smislu, ker ni niti nosilec javnega pooblastila niti ni  izvajalec javne službe, zato tudi ni zavezana posredovati informacij na podlagi ZDIJZ.

Sklepno Pooblaščenec pojasnjuje, da pri postopkih dostopa do informacij javnega značaja ni pravno pomembno, v kakšnem razmerju je prosilec z Odbojkarsko zvezo Slovenije in ali je do določenih informacij upravičen na podlagi svojega položaja do te zveze, ampak je odločilno zgolj dejstvo, da Odbojkarska zveza Slovenije ni zavezanec po ZDIJZ.

Ker se molk v skladu s četrtim odstavkom 222. člena ZUP šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za zavrnitev zahteve, to pomeni, da pritožba zaradi molka ni utemeljena. Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP odločil o zahtevi prosilca in podal  tudi razloge za zavrnitev zahteve.


 

Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Informacijski pooblaščenec:

Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
     

pooblaščenka