Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 20.06.2008
Naslov: Prosilec - Občina Žužemberk
Številka: 021-115/2007
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Odobreno


Številka: 021- 115/2007/9
Datum: 20. 6. 2008


Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, št. 020-2755/2007 -410 z dne 6. 12. 2007 (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilca je utemeljena.
2.    Organ je dolžan prosilcu v roku 15 (petnajstih) dni od prejema te odločbe posredovati kopijo magnetograma 2. izredne seje občinskega sveta Občine Žužemberk z dne 26. 9. 2008 (glasbena datoteka z imenom »druga izredna seja OS« v zvočnem zapisu na CD) in fotokopijo zapisnika 2. izredne seje občinskega sveta Občine Žužemberk z dne 26. 9. 2008.

OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je na organ dne 1. 10. 2008 vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, s katero je zahteval naslednje informacije javnega značaja:
1.    kopijo zapisnika 2. izredne seje občinskega sveta Občine Žužemberk, ki je bila dne 26. 9. 2007 ob 19.00 uri v sobi Občine Žužemberk,
2.    kopijo magnetograma 2. izredne seje občinskega sveta Občine Žužemberk, ki je bila dne 26. 9. 2007 ob 19.00 uri v sobi Občine Žužemberk,
3.    kopijo odstopne izjave nekdanje članice nadzornega organa …..

Prosilec je navedel, da zahtevane javne informacije pričakuje v predpisanem roku, v nasprotnem primeru se bo obrnil na Pooblaščenca.

V zvezi z zahtevo prosilca je organ dne 6. 12. 2007 izdal odločbo št. 020 – 2755/2007 – 410, s katero je zahtevo prosilca zavrnil v delu, v katerem zahteva kopijo zapisnika in kopijo magnetograma 2. izredne seje občinskega sveta Občine Žužemberk, ki je bila dne 26. 9. 2007, v 3. tč. pa je organ zahtevi prosilca ugodil in mu posredoval zahtevani dokument. Organ v obrazložitvi odločbe navaja, da je bilo prosilcu glede zahtevane informacije pod tč. 3 ugodeno, glede njegove zahteve pod tč. 1. in 2 pa je odločil občinski svet na svoji 8. seji dne 22. 10. 2007 in sprejel sklep št. 032-2399/2007-100, s katerim je zahtevo zavrnil in opredelil možni način dostopa. Pojasnjuje, da ZDIJZ izhaja iz načela prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa posebej in taksativno določa izjeme od tega. Tako je v 11. tč. prvega odstavka 6. čl. citiranega zakona določeno, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Glede na to, da predstavljajo zahtevani podatki oziroma informacije pridobitev podatkov, ki so nastali v zvezi z notranjim delovanjem občinskega sveta in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa, gre za izjemo po 6. čl. ZDIJZ, zato se zahteva prosilca zavrne. Organ je na omenjeni seji obravnaval stanje in prihodnost lastnega delovanja kot posledico porušenih razmerij med svetniki. Prosilec je kot svetnik podal neutemeljene očitke na tiskovni konferenci 10. 9. 2007 v Žužemberku na račun dela sveta in uprave občine, podal neutemeljeno ovadbo na Državno revizijsko komisijo, ki je povzročila kontrolo v zadevi 019 – 7/2007, prijavo na organe za kontrolo porabe proračunskih sredstev ter organe kazenskega pregona. Porušeno je zaupanje med svetniki in ogroženo delovanje sveta, zato je zaradi preprečitve motnje v delovanju občinskega sveta le – ta zavrnil zahtevo prosilca.

Na odločbo organa je prosilec dne 11. 12. 2007 vložil pritožbo pri Pooblaščencu. V njen navaja, da se je pod odločbo št. 020-2755/2007 - 410, s katero mu je organ zavrnil dostop do zahtevanih informacij, podpisal župan Občine Žužemberk, čeprav naj bi odločbo izdal občinski svet. Župan po četrti alineji 40. čl. Statuta Občine Žužemberk zgolj skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta, nikjer v statutu pa ne piše, da lahko odloča v njegovem imenu. Prosilcu se zato zdi odločba v tem delu sporna. Obenem pojasnjuje, da je v skladu s 15. čl. Statuta Občine Žužemberk (Ur. l. RS, št. 34/99, 63/00 in 93/00) delo občinskih organov javno. V 17. čl. statuta Občine Žužemberk je zapisano, da občinski svet nadzoruje delo župana in podžupanov ter občinske uprave glede odločitev občinskega sveta. Prosilec obenem navaja, da v odločbi ni nikjer utemeljeno, kako naj bi podatki iz zahtevanih dokumentov kot javnih informacij (zapisnika in magnetograma 2. izredne seje), ki naj bi bila sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo občinskega sveta, povzročila motnje pri njegovem delovanju oziroma njegovi dejavnosti. Notranje delovanje in pristojnosti občinskega sveta so jasne in zakonsko opredeljene, med drugim tudi s statutom in Poslovnikom Občine Žužemberk (Ur. l. RS, št. 11/2000) in po mnenju prosilca njegova zahteva nikakor ne more povzročiti motnje pri njegovem delovanju oz. njegovi dejavnosti. V odločbi je zapisano, da naj bi občinski svet na 2. izredni seji obravnaval stanje in prihodnost lastnega delovanja kot posledico porušenih razmerij med svetniki, a tega v vabilu, ki je bil svetnikom poslan, prosilec ni zasledil. V zakonodaji, ki ureja področje lokalne samouprave, v statutu in poslovniku občinskega sveta, nikjer ni zaslediti termina »porušena razmerja med svetniki«. Razmerja med občinskimi svetniki se po mnenju prosilca lahko uredijo po končani razpravi le z glasovanjem o posamezni točki dnevnega reda, tako, kot to določata zakonodaja in statut občine, nikakor pa ne more povzročiti motnje oziroma vplivati na delovanje oziroma dejavnost občinskega sveta posamezen svetnik s svojim opozarjanjem na sum nezakonitega ravnanja z javnimi informacijami, v konkretnem primeru prosilec osebno. Za 2. izredno sejo so občinski svetniki prejeli samo dokumentacijo, ki jim jo je osebno posredoval prosilec, s strani občinske uprave pa so nato prejeli še vabilo na sejo. Niti na gradivu niti na vabilu pa ni bilo nobene oznake zaupnosti. Zapisniki se vodijo za vse seje občinskega sveta in se objavijo na spletni strani občine, prav tako se arhivirajo magnetogrami vseh sej občinskega sveta. Če bosta zapisnik 2. izredne seje in njen magnetogram postala dostopna javnosti, bo javnost lahko ocenila, ali občinski svet, kot najvišji organ odločanja v občini, izvaja svoje pristojnosti v skladu z veljavno zakonodajo in statutom občine, ali je to svojo pristojnost opustil oz. ni ukrepal tako, kot bi moral ukrepati. Dokler pa ti dokumenti ne postanejo javni, tega ni mogoče oceniti.

Pooblaščenec je pritožbo prosilca, v skladu z 2. odst. 239. čl. ZUP, odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. čl. ZUP.

Pooblaščenec je dne 28. 3. 2008 prejel dopis prosilca, iz katerega izhaja, da zahtevanih informacij javnega značaja še vedno ni prejel, prav tako pa organ njegove pritožbe ni odstopil v reševanje Pooblaščencu. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec opravil razgovor z organom (uradni zaznamek v zadevi 021-115/2007) ter ga pozval, naj postopa po 245. čl. ZUP.

Organ je pritožbo prosilca dne 14. 4. 2008 odstopil v reševanje Pooblaščencu.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da mu organ z odstopom pritožbe ni posredoval vseh dokumentov, potrebnih za rešitev zadeve, ga je z dopisom št. 021 – 115/2007/6 z dne 16. 5. 2008 pozval, naj mu posreduje kopijo zapisnika 2. izredne seje z dne 26. 9. 2007 in kopijo magnetograma te seje.

Organ je Pooblaščencu dne 22. 5. 2008 posredoval sklep o tajnosti podatkov z izredne seje št. 032 – 2399/2007-100 z dne 22. 10. 2007, dne 28. 5. 2008 pa mu je posredoval zahtevane dokumente, to je magnetogram 2. izredne seje z dne 26. 9. 2007 in fotokopijo zapisnika te seje.

Pritožba je utemeljena.

1.    Procesni vidik odločbe
Upoštevaje navedbe prosilca, da izpodbijane odločbe ni izdal pristojen organ, ker je o njegovi zahtevi odločil župan in ne občinski svet, Pooblaščenec pojasnjuje, da po 1. odst. 21. čl. ZDIJZ v postopku dostopa do informacije javnega značaja pri organu prve stopnje odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena tega zakona, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Pooblaščenec je na spletni strani organa vpogledal v katalog informacij javnega značaj in ugotovil, da je pri organu uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja župan Franc Škufca, ki je prosilcu tudi izdal izpodbijano odločbo. V skladu s tem gre ugotoviti, da je odločbo izdal pristojen organ, zato ni mogoče slediti navedbam prosilca, da je odločba iz tega razloga sporna.
V obravnavani zadevi so tako povsem brezpredmetne navedbe organa, da je občinski svet izdal sklep št. 032 – 2399/2007-10 z dne 22. 10. 2007, s katerim je dostop do zahtevanih informacij zavrnil in odločil, da sta zahtevana dokumenta na vpogled omočena le članom občinske uprave. Kot je Pooblaščenec že pojasnil, v zvezi z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki je bila vložena pri organu, kot prvostopenski organ po ZDIJZ, odloča organ in ne občinski svet, zato je sklicevanje organa v izpodbijani odločbi na sklep občinskega sveta povsem irelevantno.
2.    Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.

Organ je, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZLS). Kot določa 2. čl. ZLS, so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. Prosilec zahteva informacije, ki se nanašajo na delo občinskega sveta, kot najvišjega organa odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).

Upoštevaje navedeno gre ugotoviti, da v predmetni zadevi ni nobenega dvoma, da organ, kot organ lokalne samouprave, spada med organe, ki jih kot zavezance za dostop do informacij javnega značaja določa 1. čl. ZDIJZ in da zahtevane informacije javnega značaja spadajo v njegovo delovno področje.

3.    Izjeme od prostega dostopa

Pooblaščenec ugotavlja, da je dokazno breme za obstoj izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja na organu. Navedeno izhaja iz načela prostega dostopa do informacij javnega značaja, določenega v 5. čl. ZDIJZ. Vse informacije javnega značaja so prosto dostopne prosilcem, razen kolikor organ izkaže, da gre za eno izmed enajstih taksativno določenih izjem, ki jih določa prvi odstavek 6. čl. ZDIJZ.

Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navedena določba pravi, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno podana dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri: vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 139). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Gre za izjemo, kjer je potrebno pri presoji utemeljenosti opraviti še test škode – ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo ''notranji proces razmišljanja organa''. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je pravni teoriji znano kot ''deliberative process privilege'', torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa ''notranjega razmišljanja'' organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je prosilec zahteval seznanitev z zapisnikom in magnetogramom 2. izredne seje občinskega sveta, ki je potekala dne 26. 9. 2007. Glede vprašanja, ali gre pri teh dokumentih za dokumente, ki so bili sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, gre pojasniti, da magnetogrami sej občinskega sveta in zapisniki sej občinskega sveta, praviloma ne predstavljajo dokumentov v zvezi z notranjim delovanjem organa. Poudariti je treba, da je po 15. čl. Statuta Občine Žužemberk (Ur. l. RS, št. 34/99, 63/00 in 93/00, v nadaljevanju statut), delo občinskih organov (tudi občinskega sveta) javno. Občinski svet, kot najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in obveznosti občine, na podlagi 29. čl. ZLS, odloča o sprejemu statuta občine, sprejema odloke in druge občinske akte, sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, sprejema občinski proračun in zaključni račun, imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta, nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni s tem zakonom drugače določeno, imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin in odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine. Upoštevaje navedeno je še kako pomembno, da se občani seznanijo z delom občinskega sveta, s sklepi, ki so bili sprejeti in z razlogi zanje. Te informacije pa izhajajo ravno iz zapisnikov sej občinskega sveta. Ni torej mogoče slediti razlagi, da so zapisniki sej občinskega sveta dokumenti, ki so namenjeni interni rabi in notranjemu delovanju organa. Da pri zapisnikih sej občinskega sveta ne gre za interne dokumente, ki so namenjeni notranji komunikaciji v organu, izhaja tudi iz dejstva, da so zapisniki prosto dostopni na spletni strani organa pod www.zuzemberk.si/index.php.

Pooblaščenec tako ugotavlja, da pri zapisnikih sej občinskega sveta praviloma ne gre za dokumente, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Organ bi v konkretnem primeru moral v obrazložitvi odločbe pojasniti, v katerem delu so dokumenti, ki jih zahteva prosilec, dokumenti, ki so nastali v zvezi z notranjim delovanjem organa in za kakšno notranje delovanje je šlo. Niti iz obrazložitve odločbe niti iz zapisnika samega pa ni razvidno, zakaj bi bil konkretni zapisnik interni dokument in v zvezi s kakšnim notranjim delovanjem organa je nastal, prav tako pa zahtevani dokumenti niso bili označeni kot interni dokumenti v času njihovega nastanka. Pooblaščenec v tem delu pritrjuje tudi navedbam prosilca, da iz dnevnega reda 2. izredne seje občinskega sveta ne izhaja, da bi bila katera od točk dnevnega reda namenjena internim vprašanjem oz. vprašanjem v zvezi z notranjim delovanjem občinskega sveta kot takega, na kar se sicer sklicuje organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. V skladu z vsem navedenim Pooblaščenec ni sledil navedbam organa, da gre pri zahtevanih dokumentih za dokumente, ki se nanašajo na notranjo komunikacijo v organu. Pooblaščenec tako ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Ne glede na to, da izjema po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ne more biti podana, kolikor nista izpolnjena oba pogoja in da je Pooblaščenec že ugotovil, da prvi pogoj ni izpolnjen, pa se je v nadaljevanju opredelil tudi glede vprašanja, ali bi razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. V drugem delu te izjeme, v kateri se zahteva škoda na izvedbi postopka, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.

Pooblaščenec se je seznanil z vsebino zapisnika in magnetograma 2. izredne seje občinskega sveta, ki ju zahteva prosilec. V konkretni zadevi se je moral najprej opredeliti do sklepa, s katerim je občinski svet za predmetno sejo izključil javnost in s tem v zvezi do vprašanja, ali je izpolnjen pogoj obstoja škode oz. motenj, ki bi nastale pri delovanju organa z razkritjem zapisnika in magnetograma seje.

Pooblaščenec najprej ugotavlja, da 42. čl. statuta pravi, da občinski svet lahko odloči, da pri posamezni točki dnevnega reda seje izključi javnost in nadaljuje delo na zaprti seji. Ob navedenem je treba upoštevati tudi pogoj iz drugega odstavka 15. čl. statuta, da se javnost lahko izključi samo v primerih, ko gre za dokumente, za katere se ugotovi, da so zaupne narave. Kot izhaja iz zapisnika 2. izredne seje z dne 26. 9. 2007, sklep o izključitvi javnosti ne vsebuje obrazložitve razlogov, zaradi katerih je treba izključiti javnost oz. kateri so tisti zaupni dokumenti oz. podatki, ki jih je treba varovati. Prav tako gre ugotoviti, da je bila javnost izključena iz cele seje in ne samo pri posameznih točkah dnevnega reda, kot to zahteva drugi odstavek 15. čl. statuta. Po oceni Pooblaščenca torej sam obstoj sklepa o izključitvi javnosti ne prestane škodnega testa. Organu obenem ni uspelo izkazati, da bi razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo motnje pri delovanju organa in v čem bi bile te motnje.  Zgolj pavšalne navedbe organa, da bi to vplivalo na prihodnost delovanja občinskega sveta kot posledice porušenih razmerij med svetniki, ne zadoščajo. Organ namreč v izpodbijani odločbi ni utemeljil, zakaj in kakšne motnje pri delovanju občinskega sveta bi nastale, pri čemer Pooblaščenec ugotavlja, da iz vsebine zapisnika ne izhaja, da bi se dnevni red predmetne seje sploh nanašal na vprašanje delovanja občinskega sveta kot takega. Tudi navedbe organa o tem, da je prosilec kot eden izmed občinskih svetnikov podal izjavo medijem in prijave na različne organe, ne zdržijo resne pravne presoje. Za obravnavani primer je, izhajajoč iz načela odprtosti in transparentnosti, pomembno omeniti predvsem dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno funkcijo. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorij participativne in deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javne oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom javne uprave, kamor sodi tudi organ, in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo pooblastila, ki jim jih je podelila država. Javnost lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preverja pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Zato je delo oblastnih organov oz. državne uprave bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja), obenem pa se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med javnim sektorjem in posameznikom krepi tudi zaupanje vanje. Pooblaščenec obenem ne vidi možnosti, da bi razkritje zahtevanega magnetograma in zapisnika konkretne seje občinskega sveta lahko vplivalo na delo občinskega sveta na splošno.  Dokumenti  - informacije javnega značaja – vedno lahko povzročijo različna mnenja in dileme v javnosti, pri tem pa je treba upoštevati, da je namen ZDIJZ ravno zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, pri čemer si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu, državljani pa imajo v zvezi z delom državnih organov pravico oblikovati si svoje mnenje. V zvezi s tem je treba tudi opozoriti, da so vse osebe, katerih imena se pojavljajo v zahtevanih dokumentih, na seji nastopale v zvezi z izvajanjem njihovih javnih funkcij oz. je šlo za javne uslužbence, zaposlene v občinski upravi. Ni torej mogoče šteti, da gre za  varovane osebne podatke.  Upoštevaje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ se namreč, ne glede na določbe 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali za podatke v zvezi z izvajanjem javne funkcije, ne glede na obstoj izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Po oceni Pooblaščenca, ki se je seznanil z vsebino zahtevanih dokumentov, v obravnavanem primeru tako ni podan nobeden izmed obeh pogojev za obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V prvi vrsti tako po naravi stvari oziroma upoštevaje vsebino zahtevanih dokumentov ne gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, obenem pa organu prav tako ni uspelo izkazati, da bi razkritje dokumentov dejansko povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Zgolj pavšalne navedbe organa oziroma sklicevanje na obstoj te izjeme pa ne zadostujejo. Organ namreč v izpodbijani odločbi ni utemeljil, zakaj in kakšne motnje pri delovanju organa bi nastale z razkritjem zahtevanih dokumentov.

Po preizkusu po uradni dolžnosti, ki je pokazal, da v zahtevanih dokumentih ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij, je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



       Informacijski pooblaščenec:
   Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
              pooblaščenka