Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.07.2017
Naslov: Prosilec - Občina Žužemberk
Številka: 090-55/2017
Kategorija: Ali gre za zlorabo pravice?, Osebni podatek, Test interesa javnosti
Status: Delno odobreno


SODBA UPRAVNEGA SODIŠČA:

 

 

 

POVZETEK:

Organ je zahtevi prosilca delno ugodil, delno pa zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ ter izjem po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da zloraba pravice v konkretnem primeru ni podana in da ni podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje je IP ugotovil, da je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker ni pravne podlage, na podlagi katere bi bili v zahtevanih dokumentih javno dostopni podatki o imenu, priimku in naslovu posamezne fizične osebe kot investitorju in plačniku komunalnega prispevka. Ker je mogoče na podlagi podatkov o parcelnih številkah in katastrskih občinah nepremičnin zelo enostavno določiti investitorja in s tem zavezanca za plačilo komunalnega prispevka, predstavljajo tudi ti podatki osebne podatke, ki niso javno dostopni. Glede interesa javnosti za razkritje informacij, ki so bili predmet presoje in predstavljajo varovane osebne podatke, je IP v obravnavanem primeru ugotovil, da ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki varovani in posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil, delno pa zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-55/2017/12

Datum: 14. 7. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 15. 2. 2017, zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk (v nadaljevanju: organ), št. 090-11/2016-13 z dne 3. 2. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

1.     Pritožbi prosilca z dne 15. 2. 2017 se delno ugodi in se odločba Občine Žužemberk št. 090-11/2016-13 z dne 3. 2. 2017 delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu fotokopije:

-       odločb o odmeri komunalnega prispevka fizičnim osebam, izdanih od uveljavitve Odloka o komunalnem prispevku na območju Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 10/06) z dne 15. 2. 2006 do dne 30. 5 2016, na način, da v odločbah (preambuli, izreku in obrazložitvi) prekrije:

∙ podatke o imenu in priimku ter naslovu posameznega investitorja oziroma lastnika, 

∙ podatke o parcelni številki in katastrski občini,

∙ podatke o projektih.

-       kontnih kartic za plačilo komunalnega prispevka po odločbah iz prejšnje alineje, in sicer za isto obdobje in na način, da prekrije podatke o imenu, priimku in naslovu posameznega plačnika.

 

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je od organa dne 28. 5. 2016 zahteval:

  1. kopije vseh odločb za odmero komunalnega prispevka in to za območje cele Občine Žužemberk, za obdobje od dneva veljavnosti Odloka o komunalnem prispevku na območju Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 10/06; v nadaljevanju: Odlok) dalje do vključno dne, ko bodo zahtevane kopije dokumentov posredovane prosilcu;
  2. kopije kontnih kartic, iz katerih bo razvidno, kdo (ime in priimek), v kakšni višini in katerega dne je za posamezni objekt plačal odmerjeni komunalni prispevek, in to za območje cele Občine Žužemberk, od dneva veljavnosti Odloka dalje do vključno dne, ko bodo zahtevane kopije dokumentov posredovane prosilcu;
  3. kopijo pogodbe z dne 27. 10. 2008, na podlagi katere je župan za izgradnjo fekalne kanalizacije in priključka plačal priključnino 1.000,00 evrov (vir: Dolenjski list, popravki in odgovori);
  4. kopijo potrdila, da je župan ta strošek plačal 24. 4. 2009 (vir: Dolenjski list, popravki in odgovori);
  5. kopijo programa nadzora Nadzornega odbora Občine Žužemberk za leti 2015 in 2016, kopijo poročil, ki jih je nadzorni odbor pripravil v letu 2015 in jih naslovil na Občinski svet in župana, kopijo podpisanih zapisnikov sej nadzornega odbora, ki jih je ta imel v letu 2015 ter kopijo končnega poročila o notranjem revidiranju za leto 2015;
  6. kopije povabil k oddaji ponudbe, kopijo zapisnika o odpiranju ponudb na javni razpis, kopijo poročila o izbiri izvajalcev, kopije pogodb z izbranimi izvajalci (predmet naročila je okvirni sporazum za izvajanje raznih visokih in nizkih gradenj v Občini Žužemberk za obdobje 4 let, datum objave 31. 3. 2016); če so bila na podlagi tega razpisa že oddana dela izbranemu izvajalcu, zahteva v zvezi s tem tudi kopije povabil k oddaji ponudbe, kopijo zapisnika o odpiranju ponudb, kopijo poročila o izbiri izvajalca in kopijo pogodbe.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-11/2016-4 z dne 25. 8. 2016, s katero je zahtevo zavrnil v celoti, na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-249/2016/2 z dne 3. 1. 2017, s katero je zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

 

Organ je v ponovljenem postopku izdal odločbo št. 090-11/2016-13 z dne 3. 2. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zavrnil del zahteve prosilca, in sicer v točkah 1 in 2 v celoti, delno v točki 6, v točkah 3, 4 in 5 pa je organ zahtevi ugodil. Zahtevo prosilca v točkah 1 in 2 je organ zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Glede na napotilo IP v odločbi št. 090-249/2016/2 z dne 3. 1. 2017 je organ v izpodbijani odločbi dodatno utemeljil konkretnejši obseg zahtevane dokumentacije in delo organa v zvezi z njo:

  1. Glede zahteve prosilca za posredovanje kopij vseh odločb za odmero komunalnega prispevka za območje cele Občine Žužemberk in za obdobje od dneva veljavnosti Odloka dalje do vključno dne, ko bodo zahtevane kopije dokumentov posredovane prosilcu, navaja, da gre za cca. 600 izdanih odločb z osebnimi podatki posameznikov (imena, priimki, naslovi, datum rojstva, davčna in matična številka,…). Sprva so se spisi odpirali, vodili in arhivirali ročno in brez računalniške podpore, kar pomeni ročno pregledovanje spisov in iskanje od spisa do spisa, da se poiščejo spisi z zahtevanimi odločbami. Tako naj bi bila vodena tretjina spisov z zahtevanimi odločbami. Organ ocenjuje, da potrebuje za iskanje spisa najmanj 10 minut na spis in nato 5 minut za obdelavo in prekritje osebnih podatkov. Nadalje navaja, da je po uvedbi programske opreme evidenca enostavnejša, vendar je še vedno potrebno spis ročno poiskati v arhivu, pri čemer organ ocenjuje, da za to potrebuje 5 minut na spis, spis pa je potrebno nato še pregledati, kopirati odločbo in na odločbi prekriti varovane osebne podatke, kopijo pa nato ponovno kopirati. Organ je naredil preizkus na 5 primerkih in ugotovil, da upravna delavka za iskanje evidentiranega spisa potrebuje 5 minut, nato 5 minut za obdelavo osebnih podatkov in njihov izbris. Skupna ocena organa za cca. 600 odločb je, da potrebuje časovno 7000 minut ali 116 ur, torej dve tretjini polne mesečne delovne obremenitve zaposlene.
  2. Glede zahteve za posredovanje kopij kontnih kartic, iz katerih bo razvidno, kdo (ime in priimek), v kakšni višini in katerega dne je za posamezni objekt plačal odmerjeni komunalni prispevek, in to za območje cele Občine Žužemberk, od dneva veljavnosti Odloka dalje do vključno dne, ko bodo zahtevane kopije dokumentov posredovane prosilcu, pa organ navaja, da gre za osebne podatke občanov. Ker so odločbe izdane na več upravičencev, je kontnih kartic več. Organ se sklicuje na določbe 8. in 13. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov. Po oceni organa bi za obdelavo kontnih kartic, torej kopiranje, brisanje, ponovno kopiranje, potreboval najmanj 5 minut, kar za 600 kontnih kartic pomeni 50 dodatnih ur dela.

Po navedbah organa bi bila za pripravo zahtevanih podatkov zaposlena na delovnem mestu koordinator VII/1 za okolje, prostor in kmetijstvo, angažirana cel mesec, organ pa ima skupno zaposlenih 9 oseb. Njena naloga je priprava odločb za komunalni prispevek, izdaja lokacijskih informacij in potrdila o namenski rabi, priprava odločb NUSZ, sodelovanje v komisijah za nepremičnine, naravne nesreče, popisi in delo s strankami. Z njenim izpadom dve tretjini meseca v začetku leta 2017 bi v tem času v celoti zamrl promet z nepremičninami, ker ne bo nihče izdajal potrdil o namenski rabi, projektiranje novih stanovanjskih stavb, poslovnih objektov, objektov za potrebe kmetijske proizvodnje, ker ne bo izdanih lokacijskih informacij. Za cel mesec bodo zastale aktivnosti na sofinanciranju in delu društev (humanitarnih, turističnih, športnih,…), ker ne bo mogoče pripraviti razpisov. Ker gre za začetek leta, je izostanek dela na opisanih nalogah resen problem in zadosten zakonski razlog, da se dostop do informacije odkloni na temelju 3. in 11. točke prvega odstavka ZDIJZ. Organ je ugotovil, da je v konkretnem primeru pravica prosilca, zahtevati informacije javnega značaja, prišla v konflikt z dolžnostjo organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) in zakonov ter posledično v konflikt s pravicami tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Organ namreč zaradi obsega zahteve prosilca ne more ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih, kar predstavlja predpogoj za opredelitev zlorabe pravice v konkretnem primeru. Organ ponovno navaja, da ni vsak poseg v pravico drugega zloraba pravica, vendar je organ v konkretnem primeru presodil, da je prosilec s svojim ravnanjem in zahtevo prekoračil pravno mejo, ki pomeni pravilno razmejitev med interesom prosilca pridobiti informacijo javnega značaja in interesom družbe, da organ opravi svoje delo v okviru in na podlagi Ustave in zakonov. Organ tudi ne more upoštevati načela ekonomičnosti postopka po 14. členu ZUP, kar ni samo obveznost organa, ampak tudi ustavna pravica strank po 23. členu Ustave. V konkretnem primeru zahteva prosilec dokumente iz posameznih postopkov, kar pomeni, da morajo pri odločanju o njegovi zahtevi sodelovati tudi drugi zaposleni, saj je narava informacij takšna, da je za pravilno odločitev nujno sodelovanje oseb, ki te informacije poznajo, torej oseb, ki vodijo posamezne zadeve. Ker se zahteva nanaša na obdobje 10 let, kar predstavlja kompleksno dokumentacijo, pri kateri so vključeni vsi, ki so sodelovali v katerikoli fazi delovanja organa. Iz narave vsebine zahtevanih informacij izhaja, da reševanje obravnavanih zahtev terja skupinsko delo celotnega organa in ne le odgovorne osebe za dostop do informacij javnega značaja. Posledica tega je upočasnitev dela organa tudi na drugih področjih. Razumsko tako ni mogoče pričakovati, da bo organ v zakonskem roku uspel odločiti o tolikšni množici po vsebini obsežnih zahtev. Navaja še, da prosilec ne zasleduje namena ZDIJZ, temveč je s svojim načinom vlaganja zahtev želel otežiti delo organa, občinske uprave in župana z namenom, da dokaže nesposobnost in nestrokovnost, ki ju očita organu. Poseg je nujen, primeren in proporcionalen s težo posledic. Organ navaja tudi, da je prosilec v letu 2015 vložil 41,67% in v letu 2016 62,50% vseh vlog po ZDIJZ. Utemeljeno sklepa, da je prosilec avtor tudi drugih zahtev, kjer so prosilci različne fizične osebe (po vsebini, izrazoslovju, vrsti črk, strukturi dopisov in načinu pisanja so neverjetno podobni dopisom prosilca).

 

Prosilec je v pritožbi z dne 15. 2. 2017 (v nadaljevanju: pritožba) navedel, da vztraja pri svojem zahtevku pod točkama 1 in 2, pri točki 5 pa vztraja pri posredovanju manjkajočih podpisanih poročil nadzornega odbora za leto 2015 in končnem poročilu o revidiranju za leto 2015. V zvezi s posameznimi točkami navaja:

Točka 1

Argumente organa od strani 2 do 14 zavrača v celoti. Organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Varovani osebni podatki se naj prekrijejo, za parcelno št. pa je IP v odločbah že večkrat pojasnil, da niso varovani osebni podatki, zato naj ostanejo ti podatki v odločbah razkriti. Podatek o lastništvu posamezne parcele je pa tako dostopen z vpogledom v zemljiško knjigo, ki je javna.

Točka 2

Organ prav tako razpolaga z dokumenti pod to točko. Gre za zahtevo za razkritje podatkov o namenskih prihodkih organa, zahtevek pa se nanaša na razkritje podatkov o javnih sredstvih v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu z načelom sorazmernosti se zahtevek nanaša le na osebno ime ter v kakšni višini in kdaj je oseba plačala komunalni prispevek, ne pa na druge osebne podatke. V primeru zadržka za razkritje teh podatkov, predlaga IP, da opravi test javnega interesa, saj gre za prihodke organa iz naslova plačila komunalnega prispevka, ki so javna sredstva in izvirni prihodki občinskega proračuna, katerih poraba je strogo namenska, in sicer za izgradnjo komunalne infrastrukture v občini.

Točka 5

Navedba organa, da je pod to točko prejel vse zahtevane dokumente, ne drži. Na podlagi Statuta Občine Žužemberk, Zakona o lokalni samoupravi in Poslovnika nadzornega odbora Občine Žužemberk, mora nadzorni odbor posredovati ob koncu leta Občinskemu svetu program nadzora za naslednje leto, prav tako mu mora dvakrat letno poročati o ugotovitvah nadzora, vendar Občinski svet teh dokumentov ni prejel v obravnavo. Na podlagi tega zahteva in vztraja pri posredovanju poročila nadzornega odbora za leto 2015 in končnega poročila o notranjem revidiranju za leto 2015. Zahtevek za dokumente, ki se nanašajo na delo Nadzornega odbora, je identičen zahtevku za dostop do istih dokumentov pred letom 2015, in ti so bili po končanju postopka IP objavljeni na spletni strani organa. V primeru kateregakoli zadržka glede razkritja podatkov, predlaga IP, da opravi test javnega interesa in mu dovoli dostop do informacij javnega značaja, ker je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do teh informacij. Občani imajo pravico vedeti, kdo je in kdo ni ter v kakšnem znesku je bil za posamezni objekt plačan komunalni prispevek, saj gre za javna sredstva, ki so to postala, ko so bila nakazana na račun občine, njihova poraba pa je strogo namenska. Prav tako imajo občani pravico vedeti, kako Nadzorni odbor izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev.

 

Ker je prosilec pritožbo vložil neposredno pri IP, je ta pritožbo, v skladu z 239. členom ZUP, posredoval organu. Organ je IP, z dopisom št. 090-11/2016-16 z dne 7. 3. 2017, obvestil, da je izpodbijano odločbo še enkrat preizkusil in da je ne bo spremenil.

 

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je IP pri organu dne 12. 6. 2017 opravil ogled brez prisotnosti strank, na podlagi 11. člena ZInfP, v pravni teoriji poznan kot ogled in camera. V skladu z dogovorom na ogledu je organ IP dne 12. 7. 2017 posredoval še dodatna pojasnila in zahtevane kontne kartice.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

  1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da v konkretnem postopku prosilec izpodbija odločbo organa prve stopnje v točkah 1 in 2 ter delno v točki 5 zahteve. V točki 1 prosilec vztraja pri posredovanju podatkov o lastništvu posamezne parcele, v točki 2 pa pri posredovanju podatkov o osebnem imenu, višini in datumu plačila komunalnega prispevka. Pri točkah 1 in 2 je primarno sporno vprašanje, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, zato se IP najprej opredeljuje do tega vprašanja.

 

  1. Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

 

V obravnavanem primeru je torej primarno vprašanje, ali gre za zlorabo pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Ta pravi, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja ali je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Ob tem IP poudarja, da je treba kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, razlagati ozko in v vsakem primeru posebej (tako tudi sodbi Upravnega sodišča RS št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013 in št. II U 214/2016-12 z dne 7. 2. 2017).

 

Organ je v ponovljenem postopku sicer konkretneje opredelil posamezne predhodne zahteve prosilca, vendar je IP ponovno ugotovil, da predhodno vloženih zahtev prosilca ne more upoštevati v obravnavanem primeru kot funkcionalno povezanih zahtev. Prosilec je sicer že v zahtevi z dne 29. 7. 2015 zahteval del podatkov, ki so predmet tega postopka (kopije kartic vseh komitentov iz Prapreč in Žužemberka), vendar mu dostop ni bil omogočen, ker bi moral organ na podlagi takratne zahteve ustvariti novo zbirko podatkov (IP je o tem odločil z odločbo št. 090-294/2015/14 z dne 13. 4. 2016). Dejanske okoliščine so bile torej bistveno drugačne kot v obravnavanem primeru, zato tudi odločitev IP temelji na drugačnih razlogih kot v obravnavanem primeru. V primeru drugih zahtev pa je organ o njih odločil posamezno, pri čemer v obravnavanem primeru ni izkazal, da bi bile te funkcionalno povezane s predmetno zahtevo. K temu pa IP dodaja še relevantno dejstvo, da je organ v ponovljenem postopku v delu zahteve prosilcu že ugodil (sprva je namreč zahtevo prosilca zaradi zlorabe pravice dostopa po petem odstavku 5. člena ZDIJZ zavrnil v celoti).

 

Organ je v ponovljenem postopku konkretneje opredelil količino zahtevane dokumentacije in okvirno določil čas, ki bi bil potreben za njeno pripravo, vendar po oceni IP ne gre za tolikšen obseg dokumentacije, da bi njena priprava ohromila delo organa. Ob tem IP navaja, da iz upravno sodne prakse, iz zadeve, ki se je nanašala na dostop do 18.587 dokumentov, izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti »enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa…«. Tudi iz novejše upravno sodne prakse (tako npr. Sodba Upravnega sodišča RS št. II U 214/2016-12 z dne 7. 2. 2017) izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, »ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa.« Iz navedenega nadalje izhaja, da je za utemeljitev obstoja zlorabe pravice treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnost«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bilo posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje.

 

Po navedbah organa naj bi kopije zahtevanih dokumentov pripravljala določena javna uslužbenka, katere delo bi zastalo, saj bi potrebovala za pripravo vseh kopij en mesec delovne obveznosti. Z njenim izpadom dela v začetku leta 2017 bi zastale določene delovne naloge, ki jih opravlja v zvezi s prometom z nepremičninami, aktivnosti na sofinanciranju vitalnih delov gospodarstva in investicij,… Na ogledu in camera je organ še pojasnil, da je delo uslužbenke trenutno povezano tudi z odprtimi razpisi (s področja kmetijstva,…), izdati pa bo treba okoli 200 novih odločb o komunalnem prispevku. Organ je v izpodbijani odločbi navedel tudi, da ima devet zaposlenih, pri čemer je na ogledu in camera pojasnil, da je dejansko eden od zaposlenih komunalni delavec, eden pa je zaposlen na skupnem projektu petih občin. Ne glede na navedeno IP meni, da organ ni izkazal stvarne, resnične grožnje za celotno delo organa. Priprava zahtevane dokumentacije po oceni IP namreč ni nujno vezana na delo le določene javne uslužbenke organa. Pri pripravi zahtevane dokumentacije lahko sodelujejo tudi drugi javni uslužbenci organa. Organ ob tem ni posebej opredelil in izkazal, kaj bi porazdelitev dela zaradi izpolnitve predmetne zahteve prosilca pomenila za cel organ, torej kako bi porazdelitev dela zaradi izpolnitve predmetne zahteve vplivala na delo sedmih zaposlenih. Organ je na ogledu in camera sicer dodatno pojasnil, da imajo vsi zaposleni dela za 8 ur in več, saj imajo med drugim 25 projektov, in da imajo zaradi majhnega števila zaposlenih delo vse leto, ni pa dejansko izkazal, da bi bilo delo organa zaradi priprave zahtevane dokumentacije resno ohromljeno. Prav tako organ ni ugotavljal in izkazoval, ali bi z začasno reorganizacijo dela in podaljšanjem roka za odločitev o zahtevi prosilca (24. člen ZDIJZ) lahko pripravil zahtevano dokumentacijo.

 

Organ se v izpodbijani odločbi sicer sklicuje na sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Verein fűr Konsumenteninformation proti Evropski komisiji, št. T-2/03, in sicer v delu, iz katerega izhaja, da lahko organ v posebnih primerih, v katerih bi konkreten in posamičen preizkus dokumentov povzročil nesorazmerno količino upravnega delo, izjemoma tehta ne eni strani interes dostopa javnosti do dokumentov in na drugi nastalo delovno obremenitev, da bi v teh posebnih primerih ohranil interes dobrega upravljanja. Z navedenim se IP sicer strinja, vendar je potrebno v zvezi s tem opozoriti, da iz predmetne sodbe izhaja, da količina dela, potrebna za preučitev prošnje, ni odvisna samo od števila dokumentov, navedenih v prošnji, ali njihovega obsega, ampak tudi od njihove narave, zato potreba, da se opravi konkreten in posamičen preizkus zelo velikega števila dokumentov, ne pove ničesar o količini dela, potrebni za obravnavo prošnje za dostop, ker je navedena količina dela odvisna tudi od zahtevane temeljitosti tega preizkusa. Odstopanje od te obveznosti preizkusa se lahko dovoli le izjemoma ter samo, če bi se upravno breme zaradi konkretnega in posamičnega preizkusa dokumentov izkazalo za posebno veliko ter bi tako prekoračilo meje tega, kar se lahko razumno zahteva. Torej samo izjemoma je možno odstopanje od obveznosti preizkusa, na kar se sklicuje organ, vendar v obravnavanem primeru organ ni izkazal, da je upravno breme zaradi konkretnega in posamičnega preizkusa dokumentov posebno veliko in bi tako prekoračilo meje tega, kar se lahko razumno zahteva. Kot izhaja iz zgoraj navedene sodbe, nosi breme dokaza o nerazumnosti naloge tisti, ki se nanj sklicuje, v obravnavanem primeru torej organ. Organ je sicer opravil preizkus, na podlagi katerega pa po mnenju IP ni mogoče govoriti o nerazumnem bremenu. Ob tem je potrebno še navesti, da je bilo v zgoraj navedenem primeru predmet zahteve vpogled v spis z več kot 47.000 stranmi, s številnimi dokumenti.

 

IP nadalje pripominja, da organ ob tem ni izkoristil vseh zakonskih možnosti, da bi zmanjšal administrativno breme v zvezi z obravnavo zahteve prosilca. Dejstvo, ki je prav tako relevantno v obravnavanem primeru, je, da je imel organ zakonsko pravico podaljšati rok za pripravo dokumentacije za 30 delovnih dni (24. člen ZDIJZ), pa se za to možnost ni odločil. Če bi organ rok za izpolnitev podaljšal, bi imel namreč na voljo 50 delovnih dni, kar pomeni, da bi imel časa za pripravo zahtevane dokumentacije več kot dva meseca (upoštevano seveda delovne dneve). Če organ tudi v podaljšanem roku ne bi uspel prosilcu omogočiti dostopa do vse zahtevane dokumentacije, bi lahko IP, če bi organ izkazal, da ima za to opravičene razloge, organu, na podlagi prvega dostavka 255. člena ZUP, podaljšal rok za odločitev. IP je torej ugotovil, da organ v obravnavanem primeru te zakonske možnosti ni preučil in ne izkoristil, z njo pa bi si nedvomno zmanjšal težo upravnega bremena, ki bi mu nastalo s posredovanjem zahtevanih dokumentov. Po mnenju IP je dolžnost organa, da preuči milejše možnosti, ki jih ima na voljo, preden zavrne zahtevo prosilca na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Navedeno po mnenju IP izhaja iz dejstva, da je pravica dostopa do informacij javnega značaja ustavna pravica, določena v drugem odstavku 39. člena ZDIJZ, namen ZDIJZ (2. člen) pa je zagotoviti čim večjo transparentnost delovanja organov javnega sektorja. Dolžnost organa, da prosilcem v največji možni meri omogoči dostop do zahtevanih informacij, pa izhaja tudi iz drugih določb ZDIJZ, npr. iz določbe 9. člena ZDIJZ, ki ureja dolžnost uradne osebe iz 9. člena ZDIJZ, ki je dolžna prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve (drugi odstavek 18. člena ZDIJZ).

 

Glede zahtevanih odločb je IP ugotovil, da so izdane v treh različnih oblikah. Sprva so bili izračuni posameznega komunalnega prispevka priloga posamezne odločbe, približno od leta 2010 pa so vneseni v obrazložitev odločbe. Vse tri oblike odločb o komunalnem prispevku obsegajo dve oziroma tri strani besedila (pri eni obliki odločb to pomeni dve strani in eno stran priloga – izračun komunalnega prispevka), na katerih se nahaja uvod s pravno podlago, izrek s podatki o investitorju in višini odmerjenega komunalnega prispevka ter obrazložitev odmere komunalnega prispevka.

 

IP je na ogledu in camera ugotovil, da je okvirno število zahtevanih odločb sicer višje od števila, navedenega v izpodbijani odločbi, ugotovil pa je tudi, da časovni preizkus prekritja varovanih podatkov na treh različnih odločbah o odmeri komunalnega prispevka, kljub večjemu številu odločb, ne presega časovnega okvirja, ki ga je navedel organ. Zahtevane odločbe se nahajajo v fasciklih po letih, ki so shranjeni v treh prostorih, pri čemer je večina fasciklov arhiviranih v dislociranem prostoru organa (teh je 21). V posameznem fasciklu je tudi kakšna druga zadeva, vendar so te redke, prav tako je treba pri tem upoštevati še datum vložitve zahteve, zato je mogoče oceniti, da je zahtevanih odločb okoli tisoč. Pred nadaljevanjem IP še navaja, da je organ na ogledu in camera dodatno pojasnil, da zahtevane odločbe niso bile računalniško evidentirane približno do leta 2010, vendar tudi kasnejše odločbe niso vse skenirane, zato bi bilo delo hitrejše z iskanjem po fasciklih, kjer so zbrane, pa tudi »skeni« so dostikrat slabo vidni. Organ je še pojasnil, da ne razpolaga s programom, s katerim bi prekril posamezne podatke na »skeniranih« dokumentih že v elektronski obliki, zato bi bilo potrebno v vsakem primeru napraviti »print« posameznega dokumenta, nato prekriti določene podatke in ponovno kopirati dokument.

 

Na dislocirani enoti organa je 21 fasciklov oziroma približno 850 odločb, in sicer za leta 2008 do 2015. IP je na podlagi preizkusa, ki ga je opravil z organom, ugotovil, da je potrebno za pripravo posameznega dokumenta dobrih 5 minut (cca. 5.22), pri čemer je potrebno upoštevati še odhod v arhiv po dokumentacijo in prihod nazaj na organ zaradi priprave dokumentov. Upoštevaje, da uslužbenec hkrati prinese iz arhiva na organ po dva fascikla, je potrebno dodatno upoštevati še 11 odhodov in prihodov, kar znese še dodatnih slabih 5 minut (cca. 4.50) na odhod in prihod, skupaj cca. 49 minut in pol. Za pripravo dokumentov na dislocirani enoti bi tako organ porabil skupno približno 4437 minut, skupno torej 4487 minut oziroma cca. 74 ur. V letih 2006 in 2007 je bilo izdanih cca. 100 odločb, za pripravo katerih bi bilo potrebno prav tako dobrih 5 minut (5.06) na odločbo ter dobra minuta za dvig fasciklov iz prostora (1.24), skupaj približno 507 minut oziroma približno 9 ur dela. Za pripravo posamezne odločbe za leto 2016 bi potreboval organ prav tako dobrih šest minut (6.56), kar pomeni, upoštevaje število odločb okoli 100, približno 656 minut oziroma 11 ur, pri čemer je potrebno upoštevati, da je organ dolžan upoštevati samo odločbe, izdane do vložitve zahteve prosilca. IP je tako ugotovil, da bi organ za pripravo zahtevanih odločb potreboval okoli 90 ur dela, kar pomeni cca. 11 delovnih dni, upoštevaje 8-urni delovnik.

 

Glede kontnih kartic je IP ugotovil, da je možen njihov računalniški izpis, da so izpisi letni in da obsegajo največ štiri strani za posamezno leto, skupaj 20 strani. IP je prav tako ugotovil, da so na posameznih kontnih karticah, poleg podatkov o organu, nazivu dokumenta, datumu izpisa in obdobju izpisa, navedeni podatki o številki in datumu dokumenta, debetu, kreditu in saldu, plačniku (ime, priimek in naslov fizične osebe, pa tudi naziv poslovnega subjekta), podatki o otvoritvenem stanju, prometu za posamezno leto in o skupnem prometu, pa tudi podatki o številki konta in javni uslužbenki, ki je posamezni dokument pripravila. Ugotovil je tudi, da so nakazila po odločbah na isti kartici, kar pomeni, da ni kontnih kartic več v primerih, v katerih je več upravičencev, kot je v izpodbijani odločbi navajal organ. Priprava kontnih kartic v obravnavanem primeru tako ne predstavlja posebnega napora organa, niti porabe čase, saj se podatki nahajajo na 20 straneh pod eno »kolono« (»Opis« ali »Tekst«.), kar pomeni, da je te podatke mogoče enostavno prekriti in kopirati, kar po oceni IP predstavlja približno pol ure dela.

 

IP ob tem pripominja, da časovni okvirji, ki jih navaja organ, in časovni okvirji, ki jih je ugotovil tudi IP, ne kažejo na prekomerno obremenitev organa, saj se v primerjavi s prakso IP gibljejo v povsem povprečnih okvirih (npr. iz odločbe IP št. 090-245/2011/2 z dne 4. 1. 2012 izhaja, da je organ za pripravo 5910 strani dokumentacije porabil 166 ur; iz odločbe št. 090-231/2015 z dne 13. 10. 2015 izhaja, da je organ za pripravo 400 strani dokumentacije porabil 10 ur). Da bi organ lahko preveril dejansko obremenjenost zaradi obravnavane zahteve prosilca, bi moral preučiti tudi običajno administrativno breme, ki ga ima z reševanjem zahtev po ZDIJZ, in s tem povezan čas in druga sredstva, ki jih ima na voljo, ter to primerjati z istovrstnimi podatki, ki se nanašajo na predmetno zahtevo (takšen pristop je zavzel tudi hrvaški Informacijski pooblaščenec, kar izhaja iz njegove odločitve št. 401-01/11-17-2, z dne 11. 1. 2017). Tega bremena pa organ v obravnavanem primeru ni izkazal.

 

Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so odločbe tipske, kar pomeni, da ni potrebna posebna vsebinska presoja, ampak prekritje samo določenih podatkov, prav tako ni potrebna posebna vsebinska presoja kontnih kartic. Navedeno je IP ugotovil z vpogledom v zahtevane dokumente, sicer pa IP prekritje posameznih podatkov podrobneje utemeljuje v nadaljevanju te odločbe.

 

Zahteva prosilca po oceni IP tudi ni žaljiva in nespoštljiva, ne vsebuje negativnih vrednostnih sodb, provokacij oziroma ni šikanozna

 

IP po preučitvi celotne zadeve tako zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve predmetne zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter s svojim ravnanjem očitno prestopil meje pravice dostopa do informacije javnega značaja in posegel v pravice organa in njegovih zaposlenih. Zloraba pravice tako v konkretnem primeru ni podana.

 

  1. Informacije javnega značaja

 

Ker je IP ugotovil, da zloraba pravice, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ, ni podana, je v nadaljevanju vsebinsko presojal zahtevo prosilca z vidika vprašanja, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je podana katera izmed zakonskih izjem, ki jih v prvem odstavku 6. člena in 5. a členu določa ZDIJZ.

 

Kot že navedeno, prosilec zahteva dokumente (odločbe in kontne kartice), ki se nanašajo na odmero in plačilo komunalnega prispevka posameznikov, od uveljavitve Odloka o komunalnem prispevku na območju Občine Žužemberk, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Žužemberk na 24. seji 19. 1. 2006, do vključno dne, ko bodo zahtevane kopije dokumentov posredovane prosilcu. Glede odločb se prosilec strinja, da se prekrijejo varovani osebni podatki, posredujejo pa naj se mu podatki o parcelni številki. Pri kontnih karticah prosilec zahteva posredovanje podatkov o osebnem imenu, višini in datumu plačila komunalnega prispevka. Iz navedenega izhaja, da zahteva prosilec podatke, ki se nanašajo na posamezne fizične osebe kot zavezance za plačilo komunalnega prispevka. Ob tem IP pojasnjuje, da je organ dolžan odločiti le o dokumentih, s katerimi je organ razpolagal v času prejete zahteve, torej na dan 30. 5. 2016. Izhajajoč iz definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ organ namreč prosilcu ni dolžan posredovati dokumentov, s katerimi v materializirani obliki (še) ne razpolaga.

 

Podatek iz dokumenta, ki je sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo  organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa

 

Ker se je organ smiselno skliceval na obstoj izjeme notranjega delovanja, se bo IP v nadaljevanju najprej opredelil do te izjeme. 11. točka prvega odstavka 6. člena pravi, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Kumulativno morata biti tako izpolnjena dva pogoja:

-       podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa,

-       razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (škodni test).

 

Obravnavana izjema varuje podatke, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu nižanja kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Dokumenti oziroma podatki morajo torej prestati še t.i. škodni test oz. presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije se zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.

 

IP ob tem ugotavlja, da pri zahtevanih dokumentih očitno ne gre za dokumente, ki bi nastali v okviru oblikovanja notranje politike organa in bi bili namenjeni izključno interni rabi organa. Iz njih ne izhaja interno »razmišljanje« organa, prav tako ne gre za dokumente, iz katerih bi bila razvidna notranja politika ali strategija organa. Pri zahtevanih odločbah v zvezi z izračunom in plačilom komunalnega prispevka tudi očitno ne gre za dokumente, ki bi bili le za interno rabo organa, saj so te po naravi stvari namenjene strankam – torej fizičnim osebam, ki jim je bil komunalni prispevek odmerjen, torej »zunanjim« naslovnikom. Gre namreč za podatke, katerih izračun in plačilo določajo predpisi. Nadalje v predmetni zadevi tudi ni izkazano, kako bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko moteče vplivalo na nadaljnje delovanje organa in katerih zakonskih nalog organ zaradi razkritja ne bi mogel opraviti oz. kako bi bilo izvajanje teh nalog moteno. IP tako zaključuje, da izjema notranjega delovanja v zvezi z zahtevo prosilca v konkretni zadevi ni podana.

 

Osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov

 

Ker zahtevani dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke, se je IP v nadaljevanju opredelil še do izjeme varstva osebnih podatkov. V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na uporabo določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). ZVOP-1 je namreč krovni zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Definicija osebnega podatka izhaja iz prve in druge točke 6. člena ZVOP-1. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1.

 

Pri ugotavljanju, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

-       ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in

-       ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1.

 

IP ni našel pravne podlage, na podlagi katere bi bili v zahtevanih dokumentih javno dostopni podatki o imenu, priimku in naslovu posamezne fizične osebe kot investitorju in plačniku komunalnega prispevka, zato je potrebno v tem delu pritožbo prosilca zavrniti.

 

V zvezi s podatki o imenih, priimkih ter funkcijah oziroma delovnih mestih javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev, pa IP navaja, da so ti podatki javno dostopni, ker gre za podatke, ki so absolutni javni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zahtevanih dokumentih so namreč navedena imena in priimki javnih uslužbencev, ki so dokumente pripravili, pa tudi ime, priimek in funkcija podpisnika odločb.

 

IP je ugotovil tudi, da so iz predmetnih odločb o komunalnem prispevku razvidne tudi parcelne številke in katastrske občine, kjer se te parcele nahajajo. Načeloma sicer podatki o parcelnih številkah in katastrskih občinah ne predstavljajo osebnega podatka, saj gre za podatke, ki se nanašajo na nepremičnino, vendar gre v obravnavanem primeru za podatek o nepremičnini v zvezi s katero sta povezana izračun in plačilo komunalnega prispevka konkretnega zavezanca, ki je fizična oseba. Ob upoštevanju dejstva, da so podatki o lastniku posamezne parcele javno dostopni z vpogledom v zemljiško knjigo, IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru podatek o parcelnih številkah in katastrskih občinah nepremičnin, predstavlja osebni podatek. Iz tega podatka (podatka o nepremičnini) je namreč mogoče zelo enostavno določiti investitorja in s tem zavezanca za plačilo komunalnega prispevka, s tem pa tudi vse podatke v zvezi s plačilom tega prispevka (višina, datum,..). Navedeno ustreza definiciji osebnega podatka, kot izhaja iz 1. in 2. točke 6. člena ZVOP-1, saj gre za podatek na podlagi katerega je posameznik (zavezanec za plačilo komunalnega prispevka) enostavno določljiv. Prav tako je po mnenju IP lahko posameznik določljiv s podatkom o katastrski občini, glede na to, da predmetne odločbe obsegajo opise nepremičnin, občina ima pa okoli 4600 prebivalcev.

 

Ker po mnenju IP ni podane pravne podlage za razkritje osebnih podatkov zavezancev za plačilo komunalnega prispevka, IP ugotavlja, da je treba podatke o parcelnih številkah in katastrskih občinah v dokumentih, kjer je zavezanec fizična oseba, prekriti. IP je o dostopu do podatkov o plačilu komunalnega prispevka že odločal, npr. odločba št. 090-133/2010/12, prav tako je v svojih odločbah že naložil prekritje podatkov o nepremičnini, ker bi bil na podlagi teh podatkov zavezanec določljiv, npr. odločba št. 090-58/2017/.

 

Glede na predmet zahteve prosilca je IP odločil, da mora organ prekriti tudi podatke o projektih, ki se nahajajo v posameznih zahtevanih odločbah. Po navedbah prosilca so namreč predmet njegove zahteve podatki, ki izkazujejo odmero in plačilo komunalnega prispevka posameznih fizičnih oseb.

 

Ker prosilec navaja, da naj IP v primeru zadržka za razkritje podatkov o plačilu komunalnega prispevka opravi test javnega interesa, se IP opredeljuje še do tega.

 

Test interesa javnosti

 

V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa v obravnavanem primeru niso podani.

 

IP ugotavlja, da se test interesa javnosti presoja v vsakem posameznem primeru posebej. Za izvedbo tega testa v obravnavanem primeru bi morali biti izpolnjeni naslednji pogoji:

-       zahtevana je informacija javnega značaja,

-       prosilec se sklicuje na prevladujoč javni interes,

-       obstoj ene od izjem, ki ni absolutna in omejuje dostop do zahtevane informacije in

-       izražen mora biti t.i. javni interes za razkritje informacije.

 

V obravnavanem primeru je IP tako presojal, ali je javni interes glede razkritja podatkov iz dokumentov, ki obsegajo konkretne podatke o zavezancih za plačilo komunalnega prispevka, močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do teh podatkov, ki so opredeljeni kot varovani osebni podatki. Za presojo je bistveno, ali bi razkritje zahtevanih podatkov, za katere je podana izjema po ZDIJZ, dejansko pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

 

Prosilec kot glavni argument navaja, da gre za prihodke organa iz naslova plačila komunalnega prispevka, ki so javna sredstva in izvirni prihodki občinskega proračuna, katerih poraba je strogo namenska, in sicer za izgradnjo komunalne infrastrukture v občini. IP poudarja, da tovrstni argument v predmetni zadevi ne more predstavljati razloga za razkritje vseh zahtevanih dokumentov, saj gre za povsem splošen argument, ki bi izničil obstoj instituta varstva osebnih podatkov.

 

IP je ugotovil, da v obravnavani zadevi javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov ni podan. Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, namreč ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za razkritje konkretnih dokumentov oziroma delov dokumenta. Torej, zgolj konkretni razlogi za konkreten primer so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže varovane osebne podatke. Kot že navedeno, prosilec v obravnavanem primeru ni konkretno navedel razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za vse zahtevane dokumente. IP pa tudi ne more slediti stališču, da je za nadzor javnosti nad odmerjanjem komunalnega prispevka v občini, treba poseči v varovane osebne podatke vseh investitorjev – fizičnih oseb – in to za 10 – letno obdobje. Takšno stališče bi bilo očitno v nasprotju z načelom sorazmernosti, ob tem pa tudi odkritje nekaj primerov morebitnih nepravilnosti (za katere prosilec niti ne zatrjuje, da bi bili podani) ne more upravičiti razkrivanja varovanih osebnih podatkov vseh investitorjev – fizičnih oseb. Ob tem IP še navaja, da je transparentnost odmere posameznega komunalnega prispevka podana že s tem, ko so javno dostopni posamezni podatki o odmeri posameznega komunalnega prispevka. Zahtevane odločbe namreč obsegajo posamezne podatke, ki so pomembni za izračun, in sicer podatke o površini parcele, deležu parcele, neto tlorisni površini objekta,... Prav tako so javno dostopni podatki iz kontnih kartic (debet, kredit, saldo, skupni promet). Podatki o komunalnih prispevkih sicer res predstavljajo sredstva, katerih poraba je namenska, vendar je potrebno upoštevati, da javni interes ne more predstavljati pregled vseh plačil oziroma neplačil iz naslova komunalnega prispevka v Občini Žužemberk za obdobje 10 let. Nadzor poslovanja posamezne občine opravlja v prvi vrsti notranja in zunanja revizija, predvsem ima Računsko sodišče RS kot najvišji revizijski organ v državi. V obravnavanem primeru prav tako ne gre za konkreten primer, ki bi sprožil širšo javno ali parlamentarno razpravo, s čimer bi bilo mogoče dodatno utemeljiti poseg v varovane osebne podatke.

 

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje informacij, ki so predmet presoje in predstavljajo varovane osebne podatke, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki varovani. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti.

 

V zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da ni prejel poročila nadzornega odbora za leto 2015 in končnega poročila o notranjem revidiranju za leto 2015, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe, pa IP pojasnjuje, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da organ te zahteve prosilca ni zavrnil oziroma zavrgel, ampak je bilo zahtevi ugodeno. IP zato nima podlage, da bi o teh informacijah odločal v pritožbenem postopku, lahko pa prosilec predlaga izvršitev tega dela odločbe v okviru upravne izvršbe (27.a člen ZDIJZ).

 

  1. Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil, ker je na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, ugotovil, da je treba zadevo rešiti drugače. V skladu z drugim odstavkom 251. člena ZUP je tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, ko to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka