Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.12.2019
Naslov: prosilec - Občina Tržič
Številka: 090-240/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Organ je delno zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje različnih podatkov v zvezi s prometno signalizacijo. Zahteva je bila deloma oblikovana v obliki vprašanj. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti, iz katerih so razvidni odgovori na nekatera zastavljena vprašanja, ter odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati te dokumente.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-240/2019/7

Datum: 16. 12. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) prvega in drugega odstavka 251. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 22. 10. 2019, zoper odločbo Občine Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič (v nadaljevanju organ), št. 0901-0012/2019 z dne 10. 10. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 22. 10. 2019 zoper odločbo Občine Tržič št. 0901-0012/2019 z dne 10. 10. 2019 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati elektronske kopije:
  • opisa delovnega mesta št. 16 iz Kataloga sistemiziranih delovnih mest v občinski upravi Občine Tržič;
  • opisa delovnega mesta št. 13 iz Kataloga sistemiziranih delovnih mest v občinski upravi Občine Tržič;
  • odločbe organa št. 3712-1/2019 (204) z dne 1. 7. 2019, pri čemer je organ dolžan prekriti elektronski naslov posameznika, ki je v odredbi za vročitev naveden v 2. točki;
  • drugega odstavka 3. člena in 6. alinejo četrtega odstavka 4. člena Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest na območju Občine Tržič (Uradni list Republike Slovenije, št. 54/2015);
  • vzorca dovoljenja št. 37100-XX/2019/2 (204), pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek odgovorne osebe, ki je navedena v 9. alineji, kontaktne osebe, ki je navedena v 10. alineji in posameznika, ki je v odredbi za vročitev naveden v 1. točki;
  • vzorca soglasja št. 3502-1xx/2019/3 (209), pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek odgovorne osebe, ki je navedena v 1. točki;
  • skice iz Projekta za izvedbo, načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti - »načrt krožnega križišča«, situacija prometne ureditve, oktober 2017, sprememba november 2017;
  • Poročila o pregledu mostov, november 2018, strani od 1 do 6;
  • zapisnika z naslovom »Kvalitetni pregled objekta – ureditev krožnega križišča »Sokolnica« v Tržiču z dne 10. 6. 2019, pri čemer je organ dolžan prekriti priimke posameznikov, navedenih v drugi, tretji in četrti alineji seznama prisotnih oseb, ter ime in priimek posameznika, ki je zapisal zapisnik.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca z dne 22. 10. 2019 zavrne, in sicer glede prekritih osebnih podatkov ter glede naslednjih delov zahteve z dne 17. 9. 2019:
  • »…dokumente, na podlagi katerih stoji prometna signalizacija in se izvajajo dejavnosti, ki niso povezane s cestnim prometom.«
  • »Postavitev prometnega znaka za izrecne odredbe z imenom naselja Žiganja vas na cesti Križe - Zadraga. Za navedeno želi prosilec prejeti tudi navedbo zakonske določbe, na podlagi katere je organ določil mesto postavitve prometnega znaka.«
  • »Postavitev prometnega znaka za izrecne odredbe z imenom naselja Zvirče na cesti Podbrezje - Kovor. Za navedeno želi prosilec prejeti tudi navedbo zakonske določbe, na podlagi katere je organ določil mesto postavitve prometnega znaka.«
  • »Postavitev prometnega znaka za izrecne odredbe z imenom naselja Tržič na cesti Bistrica pri Tržiču - Tržič, za krožnim križiščem pri Hipermarketu Mercator. Za navedeno želi prosilec prejeti tudi navedbo zakonske določbe, na podlagi katere je organ določil mesto postavitve prometnega znaka.«
  • »Kakšna je po mnenju organa omejitev hitrosti mimo podružnične OŠ Kovor, iz smeri Loke proti Kovorju?«
  • »Kakšna je po mnenju organa omejitev hitrosti na delu ceste med Pristavško cesto 70 in Pristavško cesto 55?«
  • »Zakaj kljub ugotovljenim napakam na vozišču preglednika ceste še ni odpravljenih pomanjkljivosti?«
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je 17. 9. 2019 podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosil za naslednje podatke:

  1. Kdo v občinski upravi organa odloča, kje in kateri prometni znaki se bodo postavili ob cesti?
  2. Na podlagi katerega dokumenta se odredi postavitev prometnega znaka in kdo postavitev opravi?
  3. Ali je v dokumentu navedena strokovna utemeljitev in navedena zakonska podlaga, na podlagi katere se določen prometni znak postavi?
  4. Kdo v občinski upravi organa odloča in na podlagi katerega dokumenta, da se lahko na cestišču opravljajo druge dejavnosti (gostinska, prodaja, oglaševanje,itd.) in ne cestni promet?

Če za organ to dela zunanji izvajalec, prosilec prosi, da ga organ navede. Prosilec je dodatno pojasnil, da podatke potrebuje zaradi opaženih čudnih rešitev, in sicer bi za ta območja želel, da mu organ posreduje dokumente, na podlagi katerih stoji prometna signalizacija in se izvajajo dejavnosti, ki niso povezane s cestnim prometom. Nadalje je prosilec prosil za posredovanje dokumentov o postavljenih prometnih znakih in utemeljitev za njihovo postavitev za:

  1. Postavitev prometnega znaka za izrecne odredbe z imenom naselja Žiganja vas na cesti Križe - Zadraga. Za navedeno želi prosilec prejeti tudi navedbo zakonske določbe, na podlagi katere je organ določil mesto postavitve prometnega znaka.
  2. Postavitev prometnega znaka za izrecne odredbe z imenom naselja Zvirče na cesti Podbrezje - Kovor. Za navedeno želi prosilec prejeti tudi navedbo zakonske določbe, na podlagi katere je organ določil mesto postavitve prometnega znaka.
  3. Postavitev prometnega znaka za izrecne odredbe z imenom naselja Tržič na cesti Bistrica pri Tržiču - Tržič, za krožnim križiščem pri Hipermarketu Mercator. Za navedeno želi prosilec prejeti tudi navedbo zakonske določbe, na podlagi katere je organ določil mesto postavitve prometnega znaka.
  4. Postavitev prometnega znaka za izrecne odredbe z dopolnilno tablo pred mostom čez reko Tržiška Bistrica na cesti Retnje – Loka (Kopanka). Prosilec želi prejeti tudi strokovno obrazložitev za postavitev prometnega znaka.
  5. Kakšna je po mnenju organa omejitev hitrosti mimo podružnične OŠ Kovor, iz smeri Loke proti Kovorju.
  6. Kakšna je po mnenju organa omejitev hitrosti na delu ceste med Pristavško cesto 70 in Pristavško cesto 55.

Prosilca zanima, ali je organ ob prevzemu novega krožnega križišča pri »Sokolnici« pri prevzemu opravljenih del opazil, da je asfaltna podloga zelo slaba, saj je neravna in bo s časoma zaradi neravnin podlaga vse slabša in bo povzročala nemirno vožnji, kar je še posebej nevarno za voznike koles in motornih koles. Če je organ slabo izdelavo opazil, prosilca zanima, kako je v zvezi s tem ukrepal. Prosilec je prosil še za informacijo, zakaj kljub ugotovljenim napakam na vozišču preglednika ceste še ni odpravljenih pomanjkljivosti. Zadeva se nanaša na dokument organa št. 3712-1/2015 (36) z dne 24. 11. 2015. Prosilec je navedel, da odgovore pričakuje v roku 15 dni. Na koncu je prosilec še navedel, da mu organ lahko odgovore in dokumente pošlje tudi v elektronski obliki.

 

Organ je z odločbo št. 0901-0012/2019 z dne 10. 10. 2019 zahtevi prosilca delno ugodil, in sicer tako, da je ugodil zahtevi prosilca za dostop do dokumenta glede postavitve prometnega znaka za izrecne odredbe z imenom naselja Zvirče na cesti Podbrezje - Kovor, tako da mu je posredoval skico iz Projekta za izvedbo, načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti - »načrt pločnika«, situacija prometne ureditve, marec 2016, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca, ugotovil, da zahtevani dokumenti ne vsebujejo varovanih osebnih podatkov, in glede zavrnilnega dela pojasnil, da zahtevane informacije ne obstajajo oziroma ne obstajajo v materializirani obliki, ampak bi moral organ, če bi želel prosilcu posredovati želene informacije, ustvariti nove dokumente na podlagi predhodno opravljenih analiz podatkov. Organ v postopku po ZDIJZ ni dolžan dajati pojasnil, odgovorov na konkretno zastavljena vprašanja, raznih obrazložitev, komentarjev in podobno. Organ je povzel prvi odstavek 4. člena ZDIJZ in navedel, da gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Organ je še navedel, da se mora prosilec zavedati, da mu je organ v zvezi z dokumenti omogočil dostop in ne tudi ponovne uporabe kot je npr. spletna objava.

 

Dne 22. 10. 2019 je organ zoper odločbo št. 0901-0012/2019 z dne 10. 10. 2019 prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da mu organ ni odgovoril v 15 dneh, ampak po skoraj enem mesecu. Organ mu je ugodil le v enem delu, pa še to le s kopijo skice, ki jo je pripravil projektant. Celotnega odgovora ni prejel. Vse nadaljnje zahteve je organ zavrnil z utemeljitvijo, da mu jih ne posreduje in s sklicevanjem na 6. člen ZDIJZ, ker naj bi šlo za osebni podatek. Glede na to, da so zaposleni v občinski upravi javni uslužbenci, vsi podatki ne smejo in ne morejo biti osebni podatki. To je v več primerih, tudi s sodno potrditvijo, ugotovil IP. Prosilec je pojasnil, da od organa ni zahteval posredovanja rojstnih ali kakšnih drugih osebnih podatkov zaposlenih, ampak le ime in priimek, navedbo delovnega mesta oz. katere naloge izvaja določena oseba. Zato ti podatki ne morejo biti osebni podatki in mu je organ kršil zakonsko dovoljeno zahtevo do teh podatkov. V nadaljevanju se je organ skliceval na dejstvo, da podatki niso dostopni v materializirani obliki oz. v obliki dokumentov. Prosilec meni, da je organ dolžan spoštovati in delovati v skladu z zakoni in drugimi predpisi. Zakon o cestah kot tudi predpis organa (Odlok o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi v Občini Tržič – 33. člen) nalagata občinski upravi, da za vsak prometni znak, ki se ga postavi, izda odločbo. To izhaja iz samega dejstva, da o prometni ureditvi v organu odloča pristojen organ organa. Tako mora organ za vsako odločitev izdati odločbo. Ker prosilec ne verjame navedbam organa, da teh dokumentov v fizični obliki ni, meni, da mu želijo podatke naklepno prikriti. Če teh dokumentov ni, obstaja verjetnost, da organ postopa nezakonito. Organ prosilcu tudi ni odgovoril na zastavljena vprašanja, pri čemer se prosilec strinja, da v dveh primerih res ni upravičen do odgovora po ZDIJZ. Kljub temu meni, da bi organ moral posredovati odgovor najmanj na vprašanje, če je organ ukrepal v zvezi z na novo zgrajenim krožnim križiščem pri Sokolnici, kjer so ugotovljene slabosti. Projekt je bil namreč zgrajen z javnimi sredstvi in je v javnem interesu, da so plačana izvedena dela, ki so opravljena kvalitetno. Obstaja namreč sum oškodovanja javnih sredstev, če bo zaradi slabe izdelave potrebna sanacija krožnega križišča na račun proračuna občine pred iztekom amortizacijske dobe. Prosilec meni, da je upravičen do odgovora v zvezi s pomanjkljivostmi, ki so bile ugotovljene na cesti in jih je organ prepoznal v svojem dokumentu št. 3712-1/2015 (36), z dne 24. 11. 2015. V tej zadevi dokumenti v pisni obliki morajo obstajati, saj je preglednik ceste dolžan pisati dnevnik, ki ga v primeru ugotovljenih nepravilnosti posreduje pristojnemu občinskemu organu oz. županu. Župan pa je kot odgovorna oseba organa dolžan skrbeti za varne občinske ceste. Razlog za pridobitev teh dokumentov je bil izključno pomoč pri opozarjanju na nepravilnosti. Prosilec bi v strokovnem članku predstavil zakonske okvire in predloge za ureditev skladno z zakonom. Očitno so odgovorne osebe organa prepoznale kršitve z njihove strani, zato mu podatkov ne želijo posredovati.

 

Organ je pritožbo, z elektronskim sporočilom dne 4. 11. 2019, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Ob odstopu je organ še navedel, da je bila odločba posredovana pravočasno, in sicer zadnji dan roka (AR – osebna vročitev ZUP), da je organ prosilcu posredoval vse informacije, s katerimi razpolaga, in da je organ v ostalem delu zahtevo prosilca zavrnil, saj je bila formulirana na način, ki zahteva ustvarjanje novih dokumentov na podlagi predhodno opravljenih analiz oz. organ z informacijami, ki jih je zahteval prosilec, ne razpolaga.

 

IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja dne 12. 11. 2019 v prostorih organa opravil ogled in camera, na podlagi katerega je nastal zapisnik št. 090-240/2019/4. Po pregledu prejete dokumentacije, ki jo je organ dne 21. 11. 2019 poslal IP po opravljenem ogledu in camera, je IP dne 9. 12. 2019 organ pozval za dodatno dokumentacijo in pojasnila, ki jih je organ poslal dne 13. 12. 2019.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Uvodoma IP v zvezi s pritožbeno navedbo, da organ prosilcu »ni odgovoril v 15 dneh, ampak po skoraj enem mesecu«, pojasnjuje, da ZDIJZ v 23. členu določa, da je organ dolžan o zahtevi prosilca odločiti v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. V konkretnem primeru je torej organ odločil z izpodbijano odločbo v predpisanem roku.

 

Organ je delno zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije z obrazložitvijo, da zahtevane informacije ne obstajajo v materializirani obliki. Prosilec v pritožbi dvomi v upravičenost takšne odločitve, zato je bilo treba v pritožbenem postopku ugotoviti, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami javnega značaja.

 

Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To pomeni, da organi na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, podajati mnenj, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pridobivati dokumentov od drugih organov, dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

 

Prosilec je svojo zahtevo formuliral delno tako, da je izrecno zahteval dokumente, delno pa je zahteval odgovore na vprašanja in mnenja organa. V skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) je treba v primeru, ko prosilec zaradi napačnega razumevanja pravil dostopa do informacij javnega značaja organu postavlja vprašanja ali zahteva mnenje organa glede konkretne zadeve, vendar iz preostale vsebine njegove vloge izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni odgovori na zastavljena vprašanja ali mnenje organa glede konkretne zadeve. Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. III U 339/2012-17, z dne 7. 3. 2013. V obravnavanem primeru je prosilec na začetku zahteve navedel, da »bi zato potreboval nekaj informacij javnega značaja«, iz česar izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, zato je treba najprej rešiti zgoraj navedeno vprašanje.

 

Ali zahtevana informacija javnega značaja obstaja?

 

Iz pojasnil organa na ogledu in camera in dokumentacije, ki jo je organ priložil na ogledu in camera ter v elektronskih sporočilih z dne 21. 11. 2019 ter 13. 12. 2019, za vsak sklop zahteve prosilca z dne 17. 9. 2019 izhaja sledeče:

 

  1. Kdo v občinski upravi organa odloča, kje in kateri prometni znaki se bodo postavili ob cesti?

 

Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je postavitev prometne signalizacije v pristojnosti Urada za okolje in prostor. Umeščanje nove prometne signalizacije je odvisno od obstoječe prometne ureditve in od načrtovane prometne ureditve v primerih rekonstrukcij ter od pobud in predlogov Policije, redarstva, inšpektorata, krajevnih skupnosti, društev, občanov,… Vse predloge in pobude obravnava Komisija za prometno varnost Občine Tržič. Na podlagi mnenja te komisije se sprejmejo odločitve o morebitni spremembi ali dopolnitvi prometne signalizacije. Vse potrebno za postavitev znaka pripravi javni uslužbenec, ki je v Uradu za okolje in prostor zaposlen na delovnem mestu št. 16, kar izhaja iz Kataloga sistemiziranih delovnih mest v občinski upravi Občine Tržič, in sicer iz nalog, ki so navedene v opisu navedenega delovnega mesta. Organ je v pojasnilu z dne 13. 12. 2019 navedel, da o zadevi praviloma odloči vodja urada. To je razvidno iz nalog, ki so navedene v opisu delovnega mesta št. 13 iz Kataloga sistemiziranih delovnih mest v občinski upravi Občine Tržič, na katerem je navedena javna uslužbenka zaposlena. V primeru njene odsotnosti o zadevi odloči direktorica občinske uprave.

   

Iz vsega navedenega izhaja, da se odgovor na vprašanje prosilca nahaja v naslednjih dveh dokumentih, s katerima organ razpolaga:

- opis delovnega mesta št. 16 iz Kataloga sistemiziranih delovnih mest v občinski upravi Občine Tržič;

- opis delovnega mesta št. 13 iz Kataloga sistemiziranih delovnih mest v občinski upravi Občine Tržič.

 

Odgovor na obravnavano vprašanje prosilca se nahaja tudi v konkretni odločbi organa št. 3712-1/2019 (204) z dne 1. 7. 2019 (o vsebini katere je več navedeno v naslednji točki obrazložitve te odločbe), in sicer v delu, kjer vsebuje navedbo uradne osebe, ki je odločbo pripravila, in uradne osebe, ki je odločbo izdala.

 

Pritožba prosilca je v tem delu utemeljena, zato je IP na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

  1. Na podlagi katerega dokumenta se odredi postavitev prometnega znaka in kdo postavitev opravi?

 

Organ je na ogledu in camera pojasnil, da se postavitev prometne signalizacije izvede na podlagi odredbe oziroma odločbe oziroma obdelave v prometni dokumentaciji. Za konkretni prometni znak je treba zato pogledati, ali dokument obstaja. Organ je pojasnil, da dokument, ki bi na splošno določal, kateri dokument je podlaga za postavitev prometnega znaka, pri organu ne obstaja. Prosilec v pritožbi sicer navaja, da Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZCes-1) in Odlok o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 78/2012 s spremembami in dopolnitvami) nalagata občinski upravi, da za vsak prometni znak, ki se ga postavi, izda odločbo, vendar IP ugotavlja, da to ne drži. Navedeni odlok v drugem odstavku 33. člena in ZCes-1 v drugem odstavku 100. člena določata le, da je pri zahtevnejših prometnih ureditvah sestavni del posamičnega konkretnega upravnega akta elaborat prometne ureditve. Iz omenjenih določb ne izhaja, da organ vselej izda odločbo, ko odredi postavitev prometnega znaka. Po pregledu področne zakonodaje je IP ugotovil, da nikjer ni taksativno določeno, na podlagi katerih dokumentov se odredi postavitev prometnega znaka. Te ugotovitve v ničemer ne spremeni pavšalna navedba prosilca, da organ »za vsak prometni znak, ki se ga postavi, izda odločbo. To izhaja iz samega dejstva, da o prometni ureditvi v organu odloča pristojen organ organa.« IP zato ne vidi razumnih razlogov, da bi podvomil v navedbe organa, iz katerih izhaja, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval izrecen odgovor na splošno vprašanje prosilca, na podlagi katerega dokumenta se odredi postavitev prometnega znaka.

 

Je pa po oceni IP mogoče odgovoriti na vprašanje prosilca na ta način, da se mu posreduje s strani organa poljubno izbrane primere različnih konkretnih aktov, s katerimi je organ v preteklosti že odredil postavitev prometnih znakov oziroma prometne signalizacije. Po pregledu dokumentacije v zadevi je IP ugotovil, da je organ prosilcu že posredoval skico iz Projekta za izvedbo, načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti - »načrt pločnika«, situacija prometne ureditve, marec 2016, ki je primer postavitve prometne signalizacije na podlagi obdelave v prometni dokumentaciji. Iz pojasnil organa z dne 13. 12. 2019 izhaja, da se postavitev prometne signalizacije izvede na podlagi ustne odredbe, zato odredba v materializirani obliki ne obstaja, glede česar IP ne vidi razlogov, zaradi katerih bi podvomil v resničnost takšnega dejanskega stanja. Kot primer odločbe, ki je bila podlaga za postavitev prometne signalizacije, je organ IP dne 13. 12. 2019 poslal odločbo št. 3712-1/2019 (204) z dne 1. 7. 2019. Del odgovora na vprašanje prosilca »na podlagi katerega dokumenta se odredi postavitev prometnega znaka« torej predstavlja tudi navedena odločba.

 

Nadalje je IP ugotovil, da organ razpolaga tudi z dokumentom, ki vsebuje odgovor na drugi del obravnavanega vprašanja prosilca, in sicer postavitev prometnega znaka opravi koncesionar, tj. družba Komunala Tržič d.o.o., kar izhaja iz 6. alineje četrtega odstavka 4. člena v povezavi z drugim odstavkom 3. člena Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest na območju Občine Tržič (Uradni list Republike Slovenije, št. 54/2015). Navedeni odlok v citiranem delu torej predstavlja dokument, ki vsebuje odgovor na obravnavano vprašanje prosilca. Odgovor na vprašanje prosilca pa je razviden tudi iz 2. točke izreka odločbe organa št. 3712-1/2019 (204) z dne 1. 7. 2019, v kateri je navedeno, kdo izvede postavitev prometne signalizacije.

 

Pritožba prosilca je v tem delu utemeljena, zato je IP na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

  1. Ali je v dokumentu navedena strokovna utemeljitev in navedena zakonska podlaga, na podlagi katere se določen prometni znak postavi?

 

Organ je na ogledu in camera pojasnil, da sta v dokumentu, na podlagi katerega se izvede postavitev prometne signalizacije, praviloma navedeni strokovna utemeljitev in zakonska podlaga, vendar z dokumentom, ki bi na splošno določal obveznost takšne vsebine, organ ne razpolaga. IP v to ne dvomi, saj postopek postavitve prometne signalizacije v tem smislu ni natančno urejen, kot izhaja že iz ugotovitev v prejšnjih točkah (npr. le pri zahtevnejših prometnih ureditvah je obvezni sestavni del posamičnega konkretnega upravnega akta elaborat prometne ureditve). Je pa IP po pregledu dokumentov, ki mu jih je posredoval organ, ugotovil, da je tudi odgovor na vprašanje prosilca, ki je obravnavano v tem delu, mogoče najti v konkretnih aktih, na podlagi katerih je bila v preteklosti postavljena prometna signalizacija. Prosilec lahko te dokumente prebere in ugotovi, ali vsebujejo strokovno utemeljitev in zakonsko podlago. Zato se odgovor na vprašanje prosilca nahaja v dokumentih, ki so podrobneje že navedeni v prejšnji točki obrazložitve te odločbe, in sicer:

  • skica iz Projekta za izvedbo, načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti - »načrt pločnika«, situacija prometne ureditve, marec 2016 in
  • odločba organa št. 3712-1/2019 (204) z dne 1. 7. 2019.

 

Pritožba prosilca je v tem delu utemeljena, zato je IP na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

  1. Kdo v občinski upravi organa odloča in na podlagi katerega dokumenta, da se lahko na cestišču opravljajo druge dejavnosti (gostinska, prodaja, oglaševanje,itd.) in ne cestni promet?

 

Iz pojasnil organa na ogledu in camera izhaja, da Urad za okolje in prostor odloča, da se lahko na cestišču opravljajo druge dejavnosti na podlagi dovoljenj za zaporo ceste oziroma soglasij za posege v varovalni pas občinskih kategoriziranih cest. Navedeno izhaja iz:

- prvega odstavka 101. člena ZCes-1, ki določa, da se dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca občinskih cest.

- drugega odstavka 97. člena ZCes-1, ki določa, da so posegi v prostor varovalnega pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste.

 

Iz dokumentacije, ki jo je IP posredoval organ dne 13. 12. 2019, izhaja, da ima organ izdelana vzorca, in sicer:

  • vzorec dovoljenja št. 37100-XX/2019/2 (204) in
  • vzorec soglasja št. 3502-1xx/2019/3 (209).

Iz navedenih vzorcev izhaja, kdo v občinski upravi organa odloča (to je razvidno v delu, sta navedeni uradna oseba, ki je odločbo pripravila, in uradna oseba, ki je odločbo izdala) in na podlagi katerega dokumenta (to je razvidno iz naziva dokumenta), da se lahko na cestišču opravljajo druge dejavnosti (gostinska, prodaja, oglaševanje, itd.) in ne cestni promet, zato sta to dokumenta, v katerih so navedeni podatki, ki jih je prosilec zahteval v obravnavanem vprašanju.

 

Pritožba prosilca je v tem delu utemeljena, zato je IP na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V nadaljevanju je prosilec navedel, da želi, da mu organ posreduje »dokumente, na podlagi katerih stoji prometna signalizacija in se izvajajo dejavnosti, ki niso povezane s cestnim prometom«. Glede tega dela zahteve je organ pojasnil, da dne 10. 10. 2019, ko je bila izdana izpodbijana odločba, v organu niso imeli urejene začasne prometne ureditve, ki bi se navezovala na izvajanje prireditve oziroma na dejavnosti, ki niso povezane s cestnim prometom. To je organ ugotovil z vpogledom v arhiv izdanih odločb za leto 2019. Iz navedenega izhaja, da dokument, ki bi vseboval v tem delu zahtevane podatke, tj. dokumente, na podlagi katerih je v času odločanja o zahtevi prosilca stala prometna signalizacija in so se izvajale dejavnosti, ki niso povezane s cestnim prometom, pri organu ne obstaja v materializirani obliki, kar pomeni, da pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena. IP je zato pritožbo v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Nadalje prosilec prosi za posredovanje dokumentov o postavljenih prometnih znakih in utemeljitev za njihovo postavitev za:

 

  1. Postavitev prometnega znaka za izrecne odredbe z imenom naselja Žiganja vas na cesti Križe - Zadraga. Za navedeno želi prosilec prejeti tudi navedbo zakonske določbe, na podlagi katere je organ določil mesto postavitve prometnega znaka.

 

Organ je na ogledu in camera navedel, da bo preveril, ali se zahtevani podatki nahajajo v zapisniku oziroma gradbenem dnevniku, v dopisu z dne 21. 11. 2019 pa je navedel, da vpisa v gradbeni dnevnik, s katerim se je urejala prometna ureditev na odseku ceste Žiganja vas – Zadraga, nima. Iz navedenega izhaja, da dokument, ki bi vseboval v tem delu zahtevane podatke, pri organu ne obstaja v materializirani obliki, kar pomeni, da pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena. IP je zato pritožbo v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

  1. Postavitev prometnega znaka za izrecne odredbe z imenom naselja Zvirče na cesti Podbrezje - Kovor. Za navedeno želi prosilec prejeti tudi navedbo zakonske določbe, na podlagi katere je organ določil mesto postavitve prometnega znaka.

 

Iz navedb organa na ogledu in camera izhaja, da je obravnavana prometna rešitev obdelana v projektu, zato je skica, ki jo je organ že poslal prosilcu na podlagi izpodbijane odločbe, edini dokument v zvezi z odreditvijo postavitve obravnavanega prometnega znaka. IP je po pregledu področne zakonodaje ugotovil, da na podlagi šestega odstavka 29. člena v povezavi z 12. členom Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.) projektant in vodja projekta jamčita, da je projektna dokumentacija v skladu z veljavnimi zakoni in ostalimi prepisi. Nikjer pa ni določeno, da bi projektna dokumentacija v primeru postavitve prometnega znaka poleg skice morala vsebovati tudi izrecno navedbo zakonske določbe, na podlagi katere je določeno mesto postavitve prometnega znaka. IP zato ne vidi razumnih razlogov, zaradi katerih bi podvomil v navedbo organa, da v konkretnem primeru ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval navedbo zakonske določbe, na podlagi katere je določeno mesto postavitve prometnega znaka. Iz navedenega izhaja, da dokument, ki bi vseboval v tem delu zahtevane podatke, pri organu ne obstaja v materializirani obliki, kar pomeni, da pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena. IP je zato pritožbo v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

  1. Postavitev prometnega znaka za izrecne odredbe z imenom naselja Tržič na cesti Bistrica pri Tržiču - Tržič, za krožnim križiščem pri Hipermarketu Mercator. Za navedeno želi prosilec prejeti tudi navedbo zakonske določbe, na podlagi katere je organ določil mesto postavitve prometnega znaka.

 

Iz pojasnil organa na ogledu in camera in iz dopisa z dne 21. 11. 2019 izhaja, da je dokumentacija, o postavitvi prometnega znaka za izrecne odredbe z imenom naselja Tržič na cesti Bistrica pri Tržiču - Tržič, za krožnim križiščem pri Hipermarketu Mercator, skica iz Projekta za izvedbo, načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti - »načrt krožnega križišča«, situacija prometne ureditve, oktober 2017, sprememba november 2017. V tem delu je torej pritožba utemeljena, zato je IP na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Tudi v tem primeru organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval navedbo zakonske določbe, na podlagi katere je določeno mesto postavitve prometnega znaka. Iz navedenega izhaja, da dokument, ki bi vseboval te zahtevane podatke, pri organu ne obstaja v materializirani obliki, kar pomeni, da pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena. IP je zato pritožbo v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

  1. Postavitev prometnega znaka za izrecne odredbe z dopolnilno tablo pred mostom čez reko Tržiška Bistrica na cesti Retnje – Loka (Kopanka). Prosilec želi prejeti tudi strokovno obrazložitev za postavitev prometnega znaka.

 

Iz pojasnil organa na ogledu in camera in iz dopisa z dne 21. 11. 2019 izhaja, da je bil prometni znak za izrecne odredbe z dopolnilno tablo pred mostom čez reko Tržiška Bistrica na cesti Retnje – Loka (Kopanka) postavljen na podlagi Poročila o pregledu mostov, november 2018, in sicer se strokovna obrazložitev za njegovo postavitev nahaja na straneh od 1 do vključno 6.

 

V tem delu je pritožba prosilca utemeljena, zato je IP na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

  1. Kakšna je po mnenju organa omejitev hitrosti mimo podružnične OŠ Kovor, iz smeri Loke proti Kovorju.

 

Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je na odseku mimo šole v območju grbine hitrost omejena na 30 km/h, na samem odseku pa 40 km/h, vendar pa je to stara prometna signalizacija, v zvezi s katero ne obstaja nobena dokumentacija.

 

Iz navedenega izhaja, da dokument, ki bi vseboval v tem delu zahtevane podatke, pri organu ne obstaja v materializirani obliki, kar pomeni, da pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena. IP je zato pritožbo v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

  1. Kakšna je po mnenju organa omejitev hitrosti na delu ceste med Pristavško cesto 70 in Pristavško cesto 55.

 

Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je na odseku hitrost omejena na 40 km/h, vendar pa je to stara prometna signalizacija, v zvezi s katero ne obstaja nobena dokumentacija.

 

Iz navedenega izhaja, da dokument, ki bi vseboval v tem delu zahtevane podatke, pri organu ne obstaja v materializirani obliki, kar pomeni, da pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena. IP je zato pritožbo v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Prosilec je v nadaljevanju spraševal, ali je organ ob prevzemu novega krožnega križišča pri »Sokolnici« pri prevzemu opravljenih del opazil, da je asfaltna podloga zelo slaba, saj je neravna in bo s časoma zaradi neravnin podlaga vse slabša in bo povzročala nemirno vožnji, kar je še posebej nevarno za voznike koles in motornih koles. Če je organ slabo izdelavo opazil, prosilca zanima, kako je v zvezi s tem ukrepal.

 

Iz pojasnil organa na ogledu in camera in iz dopisa z dne 21. 11. 2019 izhaja, da so bile neravnine v območju predmetnega krožišča zavedene v zapisnik z naslovom »Kvalitetni pregled objekta – ureditev krožnega križišča »Sokolnica« v Tržiču z dne 10. 6. 2019. V navedenem zapisniku je navedeno tudi, kakšne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti je organ zahteval od izvajalca. Navedeni zapisnik je po oceni IP dokument, v katerem so navedeni podatki, ki jih je prosilec zahteval v obravnavanem vprašanju. Pritožba prosilca je v tem delu utemeljena, zato je IP na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Dalje je prosilec prosil še za informacijo, zakaj kljub ugotovljenim napakam na vozišču preglednika ceste še ni odpravljenih pomanjkljivosti. Dodal je še, da se zadeva  nanaša na dokument organa št. 3712-1/2015 (36) z dne 24. 11. 2015.

 

Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je prosilec leta 2015 naslovil nekaj pobud, na katere je organ odgovoril z dopisom št. 3712-1/2015 (36) z dne 24. 11. 2015. Organ meni, da so te pomanjkljivosti odpravljene, zato dokumenta, ki bi vseboval odgovor na vprašanje prosilca, zakaj kljub ugotovljenim napakam na vozišču preglednika ceste še ni odpravljenih pomanjkljivosti, pri organu ni. Prosilec v pritožbi zatrjuje, da »dokumenti v pisni obliki morajo obstajati, saj je preglednik ceste dolžan pisati dnevnik, ki ga v primeru ugotovljenih nepravilnosti posreduje pristojnemu občinskemu organu oz. županu.« Navedena trditev v ničemer ne spremeni ugotovljenega dejstva, saj četudi bi preglednik ceste zaznal in zabeležil pomanjkljivosti na cestišču, takšna zabeležka ne bi v ničemer povedala, zakaj pomanjkljivosti še niso odpravljene.

 

Iz navedenega izhaja, da dokument, ki bi vseboval te zahtevane podatke, pri organu ne obstaja v materializirani obliki, kar pomeni, da pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena. IP je zato pritožbo v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Glede delov, kjer je ugotovil, da organ z dokumenti, ki bi vsebovali zahtevane informacije, ne razpolaga v materializirani obliki, IP še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. IP se zato ni opredeljeval do navedbe prosilca, da v primeru, če zahtevanih »dokumentov ni, obstaja verjetnost, da organ postopa nezakonito«. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Zgolj pavšalnega navajanja (npr. da prosilec »meni, da mu želijo podatke naklepno prikriti«), da bi organ moral razpolagati z dokumenti, ki vsebujejo zahtevane informacije, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, IP ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, v zvezi z dokumenti, s katerimi organ ne razpolaga v materializirani obliki, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Organ je namreč na ogledu in camera ter v dopisih z dne 21. 11. 2019 in 13. 12. 2019 IP izročil vse dokumente, ki jih ima, in obširno pojasnil dejansko stanje v zvezi z dokumenti, s katerimi ne razpolaga.

 

Osebni podatki

 

IP je po uradni dolžnosti ugotovil še, da je glede nekaterih obravnavanih dokumentov podana izjema na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej izjema varstva osebnih podatkov. S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

 

Obdelava osebnih podatkov je po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih uredba določa prvem odstavku člena 6. IP je tako ugotovil sledeče:

- Ni podane pravne podlage za razkritje posameznih osebnih podatkov fizičnih oseb, ki so zaposleni v gospodarskih družbah, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je zato:

- v odločbi organa št. 3712-1/2019 (204) z dne 1. 7. 2019 zavrnil dostop do elektronskega naslova posameznika, ki je v odredbi za vročitev naveden v 2. točki;

- v vzorcu soglasja št. 3502-1xx/2019/3 (209) zavrnil dostop do imena in priimka odgovorne osebe, ki je navedena v 1. točki;

- v vzorcu dovoljenja št. 37100-XX/2019/2 (204) zavrnil dostop do imena in priimka odgovorne osebe, ki je navedena v 9. alineji, kontaktne osebe, ki je navedena v 10. alineji in posameznika, ki je v odredbi za vročitev naveden v 1. točki;

- v zapisniku z naslovom »Kvalitetni pregled objekta – ureditev krožnega križišča »Sokolnica« v Tržiču z dne 10. 6. 2019 zavrnil dostop do priimkov posameznikov, navedenih v drugi, tretji in četrti alineji seznama prisotnih oseb, ter imena in priimka posameznika, ki je zapisal zapisnik.

- V odločbi organa št. 3712-1/2019 (204) z dne 1. 7. 2019, v vzorcu soglasja št. 3502-1xx/2019/3 (209), v vzorcu dovoljenja št. 37100-XX/2019/2 (204) in v zapisniku z naslovom »Kvalitetni pregled objekta – ureditev krožnega križišča »Sokolnica« v Tržiču z dne 10. 6. 2019 so navedena imena in priimki zaposlenih pri organu ter župana. IP pojasnjuje, da niso varovani osebni podatki javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev, upoštevaje določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.

- Na skici iz Projekta za izvedbo, načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti - »načrt krožnega križišča«, situacija prometne ureditve, oktober 2017, sprememba november 2017, sta navedena ime in priimek odgovornega projektanta. IP pojasnjuje, da aktivni pooblaščeni inženirji opravljajo poklicne naloge pooblaščenih inženirjev po 4. členu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 71/16; v nadaljevanju ZAID). V skladu s 7. členom ZAID se v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev vpišejo posamezniki, ki izpolnjujejo določene pogoje. Imenik je javno dostopen, oziroma javno dostopni so podatki o imenu, priimku in podpisu posameznega inženirja, zato IP teh podatkov ni štel kot varovanih osebnih podatkov.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP pritožbo prosilca glede dela dokumentov, ki vsebujejo t.i. varovane osebne podatke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane podatke (npr. podatke, ki predstavljajo varovane osebne podatke ali poslovno skrivnost), je treba omogočiti t. i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih podatkov, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke ali poslovno skrivnost) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16, v nadaljevanju Uredba ZDIJZ) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Upoštevaje vse navedeno je organ dolžan prosilcu posredovati dokumente s prekritimi podatki na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Sklepno

 

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolnil postopek in odpravil omenjene pomanjkljivosti, nato pa na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka