Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 20.12.2018
Naslov: prosilec - Občina Škofja Loka
Številka: 090-258/2018
Kategorija: Stroški
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilka se je pritožila zoper Sklep o ustavitvi postopka za dostop do informacij javnega značaja. IP je ugotovil, da  je organ prosilko pred izdajo sklepa o ustavitvi, skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZDIJZ, pravočasno opozoril na plačilo stroškov in višino stroškov, ki ji jih bo zaračunal za posredovanje informacij v željeni obliki. Ker prosilka v danem roku ni poravnala pologa odmerjenega zneska za materialne stroške, je organ, na podlagi tretjega odstavka 115. člena ZUP, zakonito izdal sklep s katerim je ustavil  postopek za dostop do informacije javnega značaja.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-258/2018/6

Datum: 20.12.2018

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ……, (v nadaljevanju prosilka), z dne 21.11.2018, zoper sklep Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju organ), št. 0900-0026/2018 z dne 6.11.2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 21.11.2018 zoper sklep Občine Škofja Loka, št. 0900-0026/2018 z dne 6.11.2018, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je v zahtevi z dne 27.8.2018 od organa zahtevala posredovanje letnih in drugih poročil o izvajanju delovnega načrta, o rezultatih poslovanja zavoda, o porabi namenskih sredstev ustanovitelja in o drugih zadevah, ki jih mora javni zavod OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka enkrat letno, na zahtevo ustanovitelja pa tudi med letom, posredovati ustanoviteljici Občini Škofja Loka, na podlagi 5.alineje 35. člena Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Cvetka Golarja Škofja Loka in podružnične šole Rateče. Zahtevane dokumente želi prejeti v elektronski obliki (pdf), na elektronski naslov……

 

Organ je dne 2.10.2018, na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ, prosilko opozoril na plačilo stroškov in višino stroškov, ki ji jih bo zaračunal za posredovanje informacij v željeni obliki. Dne 9.10.2018 je organ z dopisom št. 0900-0026/2018 pozval prosilko na vnaprejšnji polog materialnih stroškov v višini 92,92 EUR, in sicer v 15 dneh od dneva prejema poziva. Ker prosilka v danem roku ni poravnala pologa odmerjenega zneska za materialne stroške, je organ, na podlagi tretjega odstavka 115. člena ZUP, izdal sklep, št. 0900-0026/2018 z dne 6.11.2018, s katerim je ustavil  postopek za dostop do informacije javnega značaja.

Prosilka se je dne 8.10.2018 odzvala na dopis organa, z dne 2.10.2018 in navedla, da ni nikdar zahtevala ocene stroškov. Cenik občine za storitve na podlagi ZDIJZ bi moral biti javno objavljen in sprejet s strani Občinskega sveta, kar na strani organa ni našla. Navedla je, da ni zahtevala zapisa dokumentov na CD, prav tako ne posredovanja dokumentacije v fizični obliki po pošti, pretvorba dokumentov v elektronsko obliko pa zagotovo ne more predstavljati takšnega stroška. Opozorila je še na načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja skladno s 5.členom ZDIJZ, ki govori o tem, da se dokumentacija posreduje v elektronski obliki in drugi odstavek 10. člena ZDIJZ, ki govori, da mora vsak organ omogočiti dostop do informacij javnega značaja brezplačno.

Dne 21.11.2018 je prosilka vložila pritožbo zoper sklep št. 0900-0026/2018 z dne 6.11.2018, iz vseh pritožbenih razlogov. Prosilka navaja, da se zahtevani dokumenti zagotovo nahajajo pri viru informacij (OŠ Cvetko Golar) tudi v elektronski obliki, zato bi lahko organ od tam pridobil zaprošene dokumente ali jo napotil, da se za zahtevane dokumente obrne neposredno na šolo. Nadalje prosilka navaja, da ni prejela odločbe o odobritvi oz. zavrnitvi njene zahteve za dostop do informacij javnega značaja, prav tako iz postopka ni razvidno, da bi organ pri tem upošteval določbe 139. in 140. člena ZUP, ki organu nalagajo natančno ugotovitev dejanskega stanja. Ker je bilo zaradi bistvenih kršitev določb upravnega postopka dejansko stanje napačno ugotovljeno, prosilka meni, da je napačen tudi izpodbijani sklep z dne 6. 11. 2018, saj organ ni imel podlage, da od nje zahteva plačilo 92,92 EUR stroškov. Prav tako organ ni izkazal, da pomenijo zahtevane informacije res tolikšen obseg dokumentov in z njim povezanega dela s pretvarjanjem dokumentov v elektronsko obliko, ki bi upravičevali tolikšen strošek. Prosilka še navaja, da zahtevane informacije, po katerih sprašuje in jih želi pridobiti, potrebuje za ……….

Organ sklepa po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 27.11. 2018, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-258/2018-3 z dne 10.12.2018. Dodatna pojasnila organa je IP prejel dne 12.12.2018 in 14.12.2018. Organ je IP priložil zahtevano dokumentacijo, popis števila strani zahtevane dokumentacije, izračun ocene stroškov in pisno izjavo organa, da z zahtevano dokumentacijo razpolaga v fizični (natisnjeni in zvezani oz. zlepljeni) obliki ter jo kot takšno tudi arhivira in je ne pretvarja v elektronsko obliko.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Predmet pritožbe v obravnavani zadevi je pravilnost in utemeljenost zaračunanih stroškov dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja, o čemer je organ odločil v Pozivu na vnaprejšnji polog materialnih stroškov št. 0900-0026/2018 z dne 9.10.2018 in na podlagi katerega je izdal Sklep o ustavitvi postopka št. 0900-0026/2018 z dne 6.11.2018 (v nadaljevanju izpodbijani sklep).

 

Nobenega dvoma ni, da lahko organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. Tako prvem odstavku 36. člena ZDIJZ določa, da mora vsak organ v svojem katalogu informacij javnega značaja objaviti stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Hkrati je glede na tretji odstavek 36. člena ZDIJZ organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, prosilcu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Sam način zaračunavanja stroškov oziroma stroške, ki jih organ lahko zaračuna, pa v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba).

 

Ob upoštevanju navedenih določb, je vsebinska presoja pritožbe zoper odločitev o stroških v postopku po ZDIJZ torej dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, ali je organ zadostil zahtevam glede objave stroškovnika ter ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morajo biti podane kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov.

 

V zvezi z navedenim, pa je treba opozoriti, da določbe prvega odstavka 36. člena ZDIJZ ni mogoče razumeti v smislu, da organ stroškov ne sme zaračunati, če stroškovnika ne objavi. Stroškovnik je namreč v skladu z določbami 35. člena ZDIJZ določen enotno, pri čemer so pravila zaračunavanja natančno določena v Uredbi. Posledično ima prosilka vedno možnost preveriti, na kakšen način oziroma v kakšni višini lahko organ zaračuna stroške. Pred novelo ZDIJZ-C je namreč ZDIJZ v 35. členu določal, da organ na podlagi stroškovnika, ki ga predpiše vlada, sam določi svoj stroškovnik. Tak stroškovnik je bil lahko od organa do organa različen, zaradi česar je bila njegova objava nujna, da je prosilec sploh lahko predvidel, kakšne stroške mu organ lahko zaračuna. Posledično je veljalo, da kadar organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. S spremembo navedene določbe z že omenjeno novelo ZDIJZ-C pa to ne velja več. Kot že rečeno, je zdaj enotni stroškovnik objavljen v obliki Uredbe, ki je javno objavljena in dostopna, zaradi česar ima prosilec višino in način zaračunavanja stroškov vedno možnost preveriti. Sicer pa je IP ugotovil, da ima tudi organ na spletni strani svojega kataloga informacij javnega značaja, pod točko 4. »Stroškovnik in cenik« objavljen enotni stroškovnik, ki je določen v Uredbi.[1]

 

Ne glede na navedeno, pa še vedno obstaja obveznost organa, da prosilca vnaprej obvesti o tem, da namerava stroške zaračunati. Določba tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ se ni spremenila, je pa bistvenega pomena za to, da si prosilec, še preden mu organ posreduje zahtevane informacije, lahko premisli, ko izve, da mu organ za posredovanje namerava zaračunati stroške. 

 

Po pregledu spisovne dokumentacije je IP ugotavlja, da je organ zadostil zahtevam glede objave stroškovnika, prav tako je prosilko pravilno in pravočasno opozoril na plačilo in višino  stroškov posredovanja informacij javnega značaja. Iz dopisa Poziv na vnaprejšnji polog materialnih stroškov št. 0900-0026/2018 z dne 9.10.2018, je razvidno, da je organ zaračunal prosilki materialne stroške za pretvorbo dokumentov iz fizične v elektronsko obliko, skladno z 10. točko enotnega stroškovnika 17. člena uredbe.[2]

 

Kot izhaja iz dokumentacije, ki jo je organ IP posredoval 12.12.2018 in 14.12.2018, je IP ugotovil, da je organ pravilno ovrednotil število strani, in sicer gre za 952 strani dokumentov in prosilki skladno z enotno uredbo obračunal stroške pretvorbe dokumentov iz formata A4 fizične oblike v elektronsko obliko, po ceni 0,08 €, na katero je prištel 22% DDV. Število strani se nanaša na Letna poročila z bilancami, Letni delovni načrt in Poročila o delu OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka za leta od 2013-2018. IP je še ugotovil, da organ prosilki ni zaračunal drugih stroškov posredovanja informacij javnega značaja. Prav tako je organ prosilko predhodno opozoril, na kakšen način je možno stroške tudi znižati in ji pripravil izračun stroškov kopije dokumentacije.

 

IP nadalje pojasnjuje, da Uredba v drugi točki 18. člena predvideva, da če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 80 eurov (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. V zvezi s predujmom IP dodatno še pojasnjuje, da ZDIJZ pritožbe zoper zahtevo za vnaprejšnji polog posebej ne predvideva. V takem primeru je treba smiselno uporabiti tretji odstavek 115. člena ZUP, saj se glede vseh vprašanj, ki niso določena v ZDIJZ, subsidiarno uporabljajo določbe ZUP. Drugi stavek tretje točke 115. člena ZUP določa, da če stranka zahtevanega zneska ne založi v določenem roku, lahko organ opusti izvedbo takih dokazov ali ustavi postopek, razen če je nadaljevanje postopka potrebno v javnem interesu. Nadalje IP ugotavlja, da je organ skladno z 2. točko 18. člena Uredbe od prosilke zahteval vnaprejšnji polog materialnih stroškov. V pozivu za plačilo vnaprejšnjega pologa je organ določil rok za plačilo, petnajstih dni od prejema poziva, in obrazložil višino pologa. Ker prosilka v danem roku ni poravnala pologa, nadaljevanje postopka pa ni v javnem interesu, saj se postopek skladno z 12. členom ZDIJZ lahko začne zgolj in samo na zahtevo prosilca,  je odločitev organa, da postopek po ZDIJZ ustavi, zakonita.

 

Ob tem IP še dodaja, da iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti (npr. do drugih zavezancev), če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Glede na navedeno so navedbe prosilke, da se zahtevani dokumenti zagotovo nahajajo pri viru informacij (OŠ Cvetka Golarja) tudi v elektronski obliki, zato bi jih lahko organ za potrebe prosilke pridobil, brezpredmetne.

 

Na koncu IP še pojasnjuje, da je v postopku po ZDIJZ bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Navajanje razlogov prosilke za pridobitev zahtevanih dokumentov za ta postopek ni bilo ne potrebno in ne relevantno.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil,  da je organ prosilki pravilno zaračunal stroške dostopa do zahtevanih informacij, zato je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijan sklep, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska  pooblaščenka

 


[1] www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa

[2] pretvorba ene strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko znaša 0,08 eura