Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 29.05.2018
Naslov: prosilec - Občina Ribnica
Številka: 090-94/2018
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

 

Prosilec je od organa zahteval dokumentacijo, ki se nanaša na ureditev javne poti v Občini Ribnica. Organ je zahtevo zavrnil, ker zahtevana dokumentacija ne obstaja. IP je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, saj rekonstrukcija javne poti ni bila opredeljena v projektni dokumentaciji, ki je obsegala samo izgradnjo fekalne kanalizacije, zato organ prosilcu ne more posredovati dokumentov s katerimi ne razpolaga.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-94/2018/5
Datum: 30.5.2018

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ……., (v nadaljevanju prosilec), z dne 4.5.2018, zoper odločbo Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica (v nadaljevanju organ) št. 0901-6/2018-2, z dne 24.4.2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo 

 


O D L O Č B O:

 

1.    Pritožba prosilca z dne 4.5. 2018 zoper odločbo Občine Ribnica št. 0901-6/2018-2, z dne 24.4.2018 se zavrne.

 

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je v zahtevi z dne 4.4.2018 na organ naslovil zahtevo za posredovanje fotokopij naslednjih dokumentov: 

 

-    gradbene pogodbe z aneksi, prevzemnega zapisnika in dokazila o zanesljivosti objekta za ureditev javne poti JP 853741 Lepovče I. faza od križišča JP 352131 in
JP 853741 v smeri vzhoda, v dolžini cca. 320m do parc. št. 5318/4, k.o. Ribnica, v
času poletje/jesen 2013.

 

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 0901-6/2018-2, z dne 24.4.2018. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in ugotavljal, kateri dokumenti so informacija javnega značaja. V nadaljevanju je organ  preveril, ali razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva.  Po pregledu dokumentarnega in arhivskega gradiva je organ zaključil, da dokumentacija, ki jo prosilec zahteva ne obstaja, ker Občina Ribnica investicije, na podlagi katere naj bi nastala zahtevana dokumentacija ni izvajala, zato je zahtevo prosilca v celoti zavrnil.
Dne 7.5.2018 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa 0901-6/2018-2, z dne 24.4.2018, v kateri je navedel, da se ne strinja z navedbami organa, da zahtevana informacija ne obstaja, saj se je investicija nedvoumno izvajala.
Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 0901-6/2018 z dne 8.5.2018, poslal IP.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP uvodoma ugotavlja, da je predmet zahteve in pritožbe prosilca dostop do fotokopij gradbene pogodbe z aneksi, prevzemnega zapisnika in dokazila o zanesljivosti objekta za ureditev javne poti JP 853741 Lepovče I. faza od križišča JP 352131 in JP 853741 v smeri vzhoda, v dolžini cca. 320m do parc. št. 5318/4, k.o. Ribnica, v času poletje/jesen 2013. V obravnavanem primeru je temeljno vprašanje, ali organ sploh razpolaga z zahtevanimi dokumenti. 

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ in da informacija izvira iz delovnega področja organa. Izkazan pa mora biti tudi obstoj drugih dveh pogojev za opredelitev informacije javnega značaja, torej da organ z informacijo razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki.

 

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. 

 

V zvezi z navedenim IP poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. 

 

IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. 

 

Organ je že v izpodbijani odločbi navedel, da z zahtevanim dokumenti ne razpolaga, zato je prosilčevo zahtevo v celoti zavrnil. 

 

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja, je IP pozval organ na dodatna pojasnila z dopisom št. 090-94/2018-3 z dne 24. 5. 2018. Organ je z dopisom št. 0901-6/2018-4 z dne 29.5.2018 odgovoril na poziv IP in pojasnil, da  javna pot JP 853741 pretežno poteka po parcelah št. 1437/16 in 1437/28 obe k.o. Ribnica ter, da sta parceli javno dobro. Javno pot JP 853741 redno vzdržuje javno podjetje  Komunala Ribnica d.o.o, javna pot JP 853741 pa je v upravljanju Občine Ribnica. V elektronskem sporočilu z dne 30.5.2018 je organ še dodatno pojasnil, da je Občina Ribnica na javni poti JP 853741 pred približno 5 leti gradila fekalno kanalizacijo. Projektna dokumentacija PGD, na podlagi katere je bilo za fekalno kanalizacijo izdano gradbeno dovoljenje, datira v leto 2006. Projektna dokumentacija je obsegala samo izgradnjo fekalne kanalizacije, v projektu pa ni bila obdelana rekonstrukcija javne poti. Organ še pojasnjuje, da je skladno z določili ZGO bilo za fekalno kanalizacijo pridobljeno tudi uporabno dovoljenje ter priznava, da je v sklopu izgradnje fekalne kanalizacije bila poškodovana tudi javna pot, ki je bila obnovljena, brez kakršnihkoli zahtev iz projektne dokumentacije. V kolikor bi se izvajala rekonstrukcija javne poti v skladu z določili ZGO, bi morala biti izdelana tudi projektna dokumentacija, vendar pa ta del dokumentacije ni bil nikoli izdelan.

 

Glede na pojasnila organa IP ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

 

Iz vsega navedenega izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Ob tem IP še dodaja, da iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil.  Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. 


  
IP ob tem še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa glede izvajanja investicij na javnih poteh.

 

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse. 

 


Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Pripravila:
Urša Pleterski
raziskovalka pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka