Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 21.07.2020
Naslov: prosilec - Občina Radovljica
Številka: 090-121/2020
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zaradi varstva osebnih podatkov. Ker je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določene fizične osebe namreč ni mogoče zagotoviti anonimnosti z delnim dostopom – z izločitvijo oziroma prekritjem varovanih osebnih podatkov v zahtevanem gradivu, kot to določa 7. člen ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca zavrnil. Ugotovil je namreč, da je v obravnavanem primeru izjema varstva osebnih podatkov podana ter da je organ pravilno odločil, ko je zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot je pravilno ugotovil organ, po praksi IP in sodni praksi anonimizacija dokumentov ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke po imenu in priimku posameznika.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-121/2020/5

Datum: 21. 7. 2020

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 5. 7. 2020, zoper odločbo Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (v nadaljevanju: organ), št. 090-0005/2020-2 z dne 9. 6. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 5. 7. 2020 zoper odločbo Občine Radovljica, št. 090-0005/2020-2 z dne 9. 6. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 14. 5. 2020 zahteval, v skladu z ZDIJZ, vso gradivo v zvezi s prijavo … Komisiji za preprečevanje korupcije ...

 

Organ je z odločbo št. 090-0005/2020/2 z dne 9. 6. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil zahtevo prosilca, in sicer na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu z navedeno določbo namreč organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ker je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določene fizične osebe, tudi ni mogoče zagotoviti anonimnosti z delnim dostopom – z izločitvijo oziroma prekritjem varovanih osebnih podatkov v zahtevanem gradivu, kot to določa 7. člen ZDIJZ. Upravno sodišče je v več sodbah (npr. št. I U 1588 in št. I U 684/2014) opozorilo, da v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika, anonimizacija ni mogoča, saj se s prekritjem imena in priimka ne more prekriti prepoznavnosti posameznika. Prosilec torej ne more pridobiti svojih podatkov na podlagi ZDIJZ, lahko pa jih zahteva na podlagi zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ki jo zagotavlja 30. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[1]. Upoštevaje navedeno in upoštevajoč določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je tako organ zahtevo prosilca za dostop do zahtevanih informacij javnega značaja zavrnil.

 

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 5. 7. 2020. Meni, da organ ni postopal pravilno, ker mu ni posredoval zahtevanih dokumentov oziroma je njegovo zahtevo zavrnil. IP je tako zaprosil za pomoč, da ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi.

 

Ker je prosilec posredoval pritožbo neposredno IP, jo je IP odstopil organu v ustrezen preizkus, z dopisom št. 092-57/2020/2 z dne 7. 7. 2020.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-0005/2020 z dne 8. 7. 2020, poslal v odločanje IP. Pritožbi je organ priložil še spis upravne zadeve št. 090-0005/2020. Na poziv IP, št. 090-121/2020/2 z dne 20. 7. 2020, je organ posredoval IP še dokumente, ki so predmet zahteve prosilca.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

  1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da so izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja (gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija se nahaja v materializirani obliki). Sporno v obravnavanem primeru je, ali so zahtevani dokumenti prosto dostopni oziroma ali je organ pravilno zavrnil dostop do zahtevanih informacij na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov.

 

  1. Izjema po 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na varovane osebne podatke. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme napotuje na določbe veljavnega zakona o varstvu osebnih podatkov.

 

Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov)[2]. Splošna uredba o varstvu podatkov tako predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1. V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

Po določilu člena 4(1) navedene uredbe pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

IP je z vpogledom v predmetno dokumentacijo ugotovil, da ta nedvomno obsega vrsto osebnih podatkov posameznika (ime in priimek fizične osebe, zoper katere je bila vložena prijava, funkcija, opis zasebne dejavnost, podatek o naslovu bivališča, opise očitkov, transakcije, imena in priimke fizičnih oseb, ipd.).

 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

 

V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je takšna obdelava skladna z zakonodajo. ZDIJZ sam po sebi namreč ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti.[3] Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

IP je ugotovil, da je v obravnavanem primeru izjema varstva osebnih podatkov podana ter da je organ pravilno odločil, ko je zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP tako pritrjuje organu, da ni mogoče zagotoviti anonimnosti z delnim dostopom – z izločitvijo oziroma prekritjem varovanih osebnih podatkov v zahtevani dokumentaciji, kot to določa 7. člen ZDIJZ, ker je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določene fizične osebe. Institut delnega dostopa po določbi 7. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru torej ni mogoč. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke o točno določeni osebi, zato se tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi moglo prikriti njegove prepoznavnosti, oziroma ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja na svojo prakso (npr. odločbe št. 090/139/2017, št. 090-185/2017, št. 090-185/2017, št. 090-37/2017, št. 090-52/2018, št. 090-121/2019, št. 090-57/2020), pa tudi na sodno prakso, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1588/2012-20, št. I U 1391/2013-27 in št. I U 684/2014-24, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija dokumentov ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke po imenu in priimku posameznika.

 

IP ob tem še poudarja, da za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, da je prosilec zahteval lastne osebne podatke, saj se dostopa do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja namreč ni bistveno, ali prosilec zahteva svoje osebne podatke, temveč je treba presoditi, ali gre za dokumente, ki so prosto - javno dostopni vsakomur. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. Kadar prosilec oblikuje zahtevo na način, da zahteva podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, prekritje osebnih podatkov ne more prekriti prepoznavnosti posameznika. Posamezniki, ki želijo od organov prejeti svoje osebne podatke, lahko te zahtevajo na drugih zakonskih podlagah (npr. na podlagi zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ki jo zagotavlja 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov), ne morejo pa svojih podatkov zahtevati na podlagi ZDIJZ. Povedano drugače, ZDIJZ izključuje posredovanje tistih dokumentov, ki se nanašajo na varovane osebne podatke, kar podatki v zvezi s kazensko ovadbo nedvomno so.

 

V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

 

  1. Sklepno

 

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[4] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo.

[2] Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016.

Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 127, 23. 5. 2018).

[3] Npr. odločba IP št. 090-118/2011/4 z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodba Upravnega sodišča, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014.

[4] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.