Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 24.07.2008
Naslov: Prosilec - Občina Radlje ob Dravi
Številka: 021-41/2008
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno



Številka: 021-41/2008/2
Datum: 24. 7. 2008

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Radlje ob Dravi, Mariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi (v nadaljevanju organ), št. 090-0001/2008-09, z dne 18. 3. 2008, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.


OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 11. 3. 2008 na organ naslovil zahtevo, s katero je zahteval, da mu organ v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja pošlje fotokopijo cenilnega poročila za določitev vrednosti nepremičnine - zemljišča s parc. št. 737/1 in 737/2 v idealni solastnini in površini 529 m2 (kot izhaja iz spisovne dokumentacije, gre za parceli v katastrski občini Radlje ob Dravi, op. Pooblaščenca), na podlagi katerega je organ februarja leta 2005 priznal kupnino za nakup zemljišča.

Organ je prosilcu dne 18. 3. 2008 izdal odločbo št. 090-0001/2008-09, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ v odločbi navaja, da ZDIJZ v prvem odstavku 4. člena določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Ker organ, kot navaja v odločbi, z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, je zahtevo prosilca zavrnil.

Dne 7. 4. 2008 je prosilec zoper odločbo organa vložil pritožbo. Prosilec v pritožbi navaja, da je sklicevanje organa na prvi odstavek 4. člena ZDIJZ neutemeljeno. Vsaka dokumentacija, s katero organ razpolaga in je namenjena opravljanju njegove dejavnosti, je informacija javnega značaja in bi jo organ moral skladno z zahtevkom posredovati.

Pritožbo prosilca je organ, skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo, dne 15. 4. 2008, v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.

Pritožba ni utemeljena.

1. Meje preskusa pritožbe s strani pritožbenega organa

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec v nadaljevanju presoja utemeljenost preostalega dela pritožbenih navedb, kjer se prosilec sklicuje na to, da zahtevani dokumenti obstajajo oziroma bi morali obstajati.

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (zavezanci). ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.

Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa.

2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ

ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Organ je, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZLS). Kot določa 2. člen ZLS, so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. Prosilec zahteva informacije, ki se nanašajo na delo občinskega sveta, kot najvišjega organa odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ v svoji odločbi skliceval na to, da zahtevanega dokumenta nima in ker prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o njegovem neobstoju, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokument sploh obstaja oziroma, ali organ z njim razpolaga.

3. Splošno o informaciji javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Organ je, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZLS). Kot določa 2. člen ZLS, so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. Prosilec zahteva informacije, ki se nanašajo na delo občinskega sveta, kot najvišjega organa odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

2.) organ mora z njo razpolagati,

Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil, je potrebno najprej ugotoviti, ali informacija, ki jih zahteva prosilec, ustreza navedenemu.

Pooblaščenec je preučil priloženo dokumentacijo in  ugotovil, da organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga. Pooblaščenec verjame navedbam organa v dopisu št. 090-0001/2008-09 z dne 14. 4. 2008, da organ cenitvenega poročila ni pridobil, ker je šlo za menjavo zemljišč 1:1. Enako izhaja tudi iz »pisma o nameri«, ki ga je organ že posredoval prosilcu, kjer je v drugi točki navedeno, da se bo cenitveno poročilo izdelalo le v primeru prodaje zemljišča, v primeru menjave zemljišča pa se zamenja izvrši v razmerju 1:1, kar pomeni, da se nepremičnina odmeri na kvadraturo in se izvrši zamenjava na podlagi odmere, cenitvenega poročila pa organ ne bo pridobil.

Pooblaščenec ugotavlja tudi, da je organ nepremičnine parc. št. 737/1 in 737/2 k.o. Radlje ob Dravi na podlagi menjalne pogodbe med organom in Zlatkom Kuzmičem, z dne 16. 2. 2005 (organ jo je že posredoval prosilcu), zamenjal za svoji nepremičnini.

Prosilec v svoji zahtevi in pritožbi vztraja, da bi organ z zahtevanim cenitvenim poročilom moral razpolagati. Pooblaščenec ugotavlja, da je obravnavano razpolaganje s premoženjem, ki je potekal v letu 2005, urejala takrat veljavna Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/2003 in 77/2003, v nadaljevanju Uredba), ki se je na podlagi 1. člena smiselno uporabljala tudi za pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem občin.  V 3. členu Uredbe je bilo določeno, da je komisija oziroma pooblaščena oseba dolžna poskrbeti za to, da se premoženje, ki je predmet razpolaganja (razpolaganje je skupni pojem za prodajo, menjavo, ali kakšen drug način odsvojitve stvarnega premoženja, 11. točka 2. člena Uredbe), oceni. S cenitvijo ugotovljena vrednost premoženja je predstavljala izhodiščno ceno pri nadaljnji izvedbi izbrane metode razpolaganja. Cenitev je morala biti izvedena pred sprejemom posameznega programa.

52. člen Uredbe je omogočal tudi sklenitev neposredne pogodbe, vendar v eksplicitno navedenih primerih, med drugim tudi v primeru, če se je zamenjevala nepremičnina, pod pogoji, da gre za menjavo istovrstne nepremičnine (npr. zemljišče za zemljišče), da je to v javnem interesu, da je ponudnik samo eden in da se vrednost državnega premoženja z zamenjavo ne zmanjša. Za izvedbo menjave po tej točki je zadostovalo izpolnjevanje dveh pogojev od navedenih štirih, med katerimi je moral biti obvezno podan pogoj, da se vrednost državnega premoženja z zamenjavo ne zmanjša.

Ne glede na navedbe v Uredbi, Pooblaščenec pojasnjuje, da je Pooblaščenec organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o utemeljenosti ali neutemeljenosti pridobitve cenilnega poročila za določitev vrednosti nepremičnine zemljišča s parc. št. 737/1 in 737/2 k.o. Radlje ob Dravi. Pooblaščenec v skladu z načelom zakonitosti ne sme posredovati izven svojih pristojnosti.

Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da ne glede na dejstvo, da organ cenitvenega poročila ni pridobil, pa bi ga morebiti glede na določila Uredbe moral, v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ s cenilnim poročilom za določitev vrednosti nepremičnine zemljišča s parc. št. 737/1 in 737/2 v idealni solastnini in površini 529 m2, na podlagi katerega je organ februarja leta 2005 priznal kupnino za nakup zemljišča, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga.

Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja ter tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).

3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

V skladu z navedenimi dejstvi Pooblaščenec ugotavlja, da tako tudi ni podan 3. pogoj za obstoj informacije javnega značaja, torej da se dokument nahaja v neki materializirani obliki.

4. Sklepno

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki ga prosilec zahteva, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.


Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Občine Radlje ob Dravi, Mariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi,  št. 090-0001/2008-09, z dne 18. 3. 2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Informacijski pooblaščenec:

Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka