Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 31.08.2020
Naslov: prosilec - Občina Piran
Številka: 090-147/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dostop do aktov, ki urejajo področje GJS v Občini Piran. Organ je zahtevi prosilca ugodil in prosilcu posredoval napotila na spletne strani, kjer se zahtevani akti nahajajo. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca zavrnil in potrdil odločitev organa.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-147/2020/5

Datum: 31. 8. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 7. 2020, zoper odločbo Občine Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran (v nadaljevanju organ), št. 0901-20/2020-3 z dne 17. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 20. 7. 2020 zoper odločbo Občine Piran št. 0901-20/2020-3 z dne 17. 7. 2020 se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 27. 5. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer za:

  1. Akte za prenesene naloge gospodarskih javnih služb (GJS) na J.P. Okolje Piran (če so prenesene) in sicer za dejavnosti iz točke 2, 3, 4, 5, in 6 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Piran - Neuradno prečiščeno besedilo (6)?
  2. Mesto objave odlokov oziroma odloke (če obstajajo), ki vsebinsko urejajo posamezno GJS v skladu s 7. členom ZGJS ter 2. in 3. členom občinskega odloka o GJS za:
  1. urejanje prometa, javnih parkirišč in garažnih hiš;
  2. urejanje in vzdrževanje javnih kopališč ter obalnega morskega pasu in obalnega morja.
  1. Akt (odlok) o načinu in postopku oblikovanja cen parkirnin (5. alineja 7. člena in 2. odstavka 59. člena ZGJS, ter 10. člena Odloka GJS), na osnovi katerega lahko upravljalec izdela predlog cen parkirnin.
  2. Akt o določitvi J.P. Okolje kot upravljalca po Odloku o cestno prometni ureditvi v Občini Piran za GJS urejanje prometa, javnih parkirišč in garažnih hiš, saj se le to v praksi izvaja.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0901-20/2020-3 z dne 17. 7. 2020, s katero je zahtevi delno ugodil, in sicer na način, da je prosilcu glede 2. in 4. točke zahteve posredoval pojasnilo in napotilo na spletno stran, kjer se zahtevani dokumenti nahajajo. Glede 1. in 3. točke zahteve je dostop do dokumentov zavrnil, ker z njimi ne razpolaga. V obrazložitvi k 1. točki zahteve prosilca je organ pojasnil, da je prosilec že seznanjen z dejstvom, da je pooblastilo J.P. Okolje dano z ustanovitvenim aktom in področnimi odloki, vendar po mnenju prosilca ti niso zadostno pooblastilo. Organ je prosilcu z odločbo št. 0901-9/2020-4 z dne 18. 3. 2020 že dostavil Koncesijsko pogodbo št. 354-28/2019-P z dne 23. 12. 2019 sklenjeno med organom in … (brez osebnih podatkov). Organ je še navedel, da z drugimi dodatnimi akti za prenesene naloge, ki niso odloki, (z odloki je prosilec že seznanjen) ne razpolaga. Glede 3. točke zahteve prosilca je organ pojasnil, da področna zakonodaja, ki bi določala postopke in način oblikovanja cen parkirnin (za razliko od drugih gospodarskih javnih služb), ne obstaja.

 

Dne 20. 7. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa, št. 0901-20/2020-3 z dne 17. 7. 2020, v kateri je navedel, da organ z odločbo ne odgovarja smiselno na jasno postavljena in obrazložena vprašanja v zahtevku. Glede na navedeno ni dobil jasnega odgovora glede razumevanja skladnosti predpisanega delovanja z dejanskim. Vprašanje iz 1. točke zahteve naj bi mu dal odgovor, ali so naloge prenesene in tako strošek proračuna in ne storitev GJS. Po mnenju prosilca bi se moral izrek izpodbijane odločbe glede 1. točke zahteve glasiti »Zahteva prosilca za dostavo aktov za prenesene naloge na J.P. Okolje, kateri prenos ni zajet v ustanovitvenem aktu ali področnem zakonu in jih po 9. členu točka 1,2,3 odloka o GJS opravlja občinska služba, se zavrne (akti ne obstajajo)«. Glede 2. točke zahteve je prosilec pojasnil, da je organ v izpodbijani odločbi navedel druga dejstva, ki so mu poznana, medtem, ko ni odgovoril na jasno postavljeno vprašanje, ali so navedeni predpisani odloki (z zakonom in odlokom) za posamezno GJS sprejeti in objavljeni. Po mnenju prosilca je očitno, da predpisani veljavni odloki ne obstajajo, zato bi se moral izrek glasiti »Zahteva prosilca za dostavo aktov (odlokov) se zavrne (odloki ne obstajajo). Napotitev organa na odlok in zakon, ki ni bil predmet vprašanj, saj nista akta, ki jih vsebinsko predpisuje ZGJS in občinski odlok o GJS, ni pravilna. Glede 3. točke zahteve je prosilec navedel, da je obrazložitev organa nekorektna, saj je spraševal za akt, katerega zahteva tudi Računsko sodišče (poleg krovnega občinskega odloka o GJS in 7. člena ZGJS), in sicer Revizijo smotrnosti izvajanja politike mirujočega prometa - Občine Piran, Revizijsko poročilo št. 1215-21/2006-21 z dne 30. 5. 2008 in Porevizijsko poročilo št. 1215-21/2006-25 z dne 7. 11. 2008, ki govori o parkirninah kot cenah GJS, kot to predvideva 5. alineja 7. člena in 2. odstavek 59. člena ZGJS, ki ga je potrebno z občinskim aktom urediti. Iz obrazložitve organa naj bi bilo jasno, ali je urejanje prometa javnih parkirišč in garažnih hiš gospodarska javna služba (brez področnega odloka), ali je (tržna) dejavnost upravljalca v okviru Odloka o cestno prometni ureditvi, kar je bistvo vprašanja za razjasnitev. Glede 4. točke zahteve je prosilec navedel, da splošni akt (Odlok o cestno prometni ureditvi) določa način izvajanja nalog, ne govori pa, da je izvajanje preneseno na J.P. Okolje. Po mnenju prosilca nikakor ni pravno sprejemljivo, da se to razume, da J.P. Okolje opravlja naloge po odloku, sprejetem po Zces-1, na osnovi občinskega odloka o GJS (7. člen). Zakonodaja namreč tudi predpisuje postopke, kako se izvajanje dodeli gospodarski družbi. Izrek v izpodbijani odločbi bi se zato moral glasiti: »Zahteva prosilca za dostavo akta o določitvi izvajalca J.P. Okolje po odloku o cestno prometni ureditvi v Občini Piran se zavrne (akt ne obstaja). Prosilec predlaga, da se odločba glede na podana pojasnila popravi ali pa se njegov predlog spremembe odločbe pravno ovrže oz. odgovori (dostavi akte) na postavljena vprašanja v zahtevku.

 

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 0901-20/2020-8 z dne 28. 7. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

V dopisu, št. 0901-20/2020-8 z dne 28. 7. 2020, je organ pojasnil, da prosilec ni postavil neposrednih vprašanj, pri 1. točki namreč ni vprašal, ali gre za prenesene naloge, temveč je navedeno navedel šele v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, v kateri je navedel, da bi »vprašanje dalo odgovor, ali so naloge prenesene...«. Organ je v izpodbijani odločbi odločil skladno z zahtevo po ZDIJZ, prosilec pa je zahtevo dopolnil s pritožbo, v kateri je navedel, kako bi organ moral razumeti zahtevo in na ta način popraviti odločbo.

 

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-147/2020-4 z dne 13. 8. 2020. Organ je ponovno pojasnil, da je prosilcu posredoval vsa napotila na akte, ki urejajo področje GJS. Organ se zaveda, da aktualna zakonodaja ne ureja celostno navedenega področja, ampak trenutno drugi akti (odloki) glede navedenega področja ne obstajajo. Organ je še pojasnil, da je v izreku 2. a točke pomotoma navedena napačna številka Uradnega lista, in sicer je pravilna št. 72/13 in ne 73/13.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Iz pritožbe prosilca z dne 20. 7. 2020 izhaja, da se prosilec pritožuje zoper odločbo št. 0901-20/2020-3 z dne 17. 7. 2020 in že posredovane dokumente (napotila) glede 2. in 4. točke zahteve z dne 27. 5. 2020, saj posredovane informacije niso informacije, ki jih je zahteval v zahtevi z dne 27. 5. 2020, torej gre v tem delu za pritožbo prosilca v smislu četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ.

 

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Nadalje je IP ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 27. 5. 2020, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

IP ugotavlja, da je organ v odločbi št. 0901-20/2020-3 z dne 17. 7. 2020, odločil o zahtevi prosilca, z dne 27. 5. 2020. V njej je prosilec zahteval dostop do informacij javnega značaja, in sicer:

  1. Akte za prenesene naloge gospodarskih javnih služb (GJS) na J.P. Okolje Piran (če so prenesene) in sicer za dejavnosti iz točke 2, 3, 4, 5, in 6 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Piran - Neuradno prečiščeno besedilo (6)?
  2. Mesto objave odlokov oziroma odloke (če obstajajo), ki vsebinsko urejajo posamezno GJS v skladu s 7. členom ZGJS ter 2. in 3. členom občinskega odloka o GJS za:
  1. urejanje prometa, javnih parkirišč in garažnih hiš;
  2. urejanje in vzdrževanje javnih kopališč ter obalnega morskega pasu in obalnega morja.
  1. Akt (odlok) o načinu in postopku oblikovanja cen parkirnin (5. alineja 7. člena in 2. odstavka 59. člena ZGJS, ter 10. člena Odloka GJS), na osnovi katerega lahko upravljalec izdela predlog cen parkirnin.
  2. Akt o določitvi J.P. Okolje kot upravljalca po Odloku o cestno prometni ureditvi v Občini Piran za GJS urejanje prometa, javnih parkirišč in garažnih hiš, saj se le to v praksi izvaja.

 

Organ torej v odločbi št. 0901-20/2020-3 z dne 17. 7. 2020 ni odločal o vprašanjih, ki jih prosilec dodatno navedel šele v pritožbi z dne 20. 7. 2020, posledično pa je predmet tega pritožbenega postopka lahko le vsebina zahteve prosilca z dne 27. 5. 2020. IP ob tem pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve z dne 27. 5. 2020 bi pomenilo odločanje preko zahteve. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahteve. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe št. 0901-20/2020-3 z dne 17. 7. 2020, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

 

Ob tem IP še opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 27. 5. 2020 ni zahteval. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Glede na navedeno se IP ni opredelil do pritožbenih navedb prosilca v delu, ko prosilec navaja na kakšen način bi organ moral razumeti njegova vprašanja in kakšne odgovore naj bi mu zahtevana vprašanja dala, saj navedeno ni bil predmet odločanja v tem postopku.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 27. 5. 2020 in ali je organ prosilcu posredoval vse dokumente (napotila), s katerimi tozadevno razpolaga.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Enako velja tudi za primere,  kjer se zahteva po ZDIJZ sicer poimensko nanaša na »dokumente«, iz vsebine zahteve pa je mogoče razbrati, da prosilec zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanja ali mnenje organa.

 

Iz ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP izpostavlja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, pa ni del postopkov po ZDIJZ, temveč je predmet njihovih komunikacijskih strategij oziroma drugih postopkov, skladno z Uredbo o upravnem poslovanju.

 

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

 

Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga  pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011.

 

Na podlagi pojasnil in vpogleda v posredovana napotila, kjer se zahtevani dokumenti nahajajo, IP ugotavlja, da je organ prosilcu že posredoval dokumente (napotilo) glede 2. in 4. točke zahteve, ki vsebinsko ustrezajo zahtevi prosilca z dne 27. 5. 2020. IP nadalje ugotavlja, da nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z dokumenti, ki se nanašajo na 1. in 3. točko zahteve, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti (akti, odloki), vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Organ je namreč pojasnil, da so prosilcu posredovali vsa napotila na akte, ki trenutno urejajo področje GJS. Ker drugi akti, ki bi bolj celostno urejali navedeno področje trenutno ne obstajajo, jih prosilcu ne morejo posredovati. IP ob tem pripominja, da prosilec v pritožbi niti ne navaja, da ti dokumenti dejansko obstajajo niti ne predlaga nobenih dejstev in dokazov, iz katerih bi sledilo, da bi tozadevni dokumenti morali obstajati, kdo naj bi s temi dokumenti razpolagal, v kakšni obliki naj bi se nahajali oz. kako naj IP še dopolni ugotovitveni postopek, ki bi vodil do drugačnih ugotovitev, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe organa. Ker iz zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ izhaja, da so zavezanci dolžni posredovati le informacije, s katerimi razpolagajo, pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj organ z drugimi dokumenti tozadevno ne razpolaga.

 

IP ob tem še dodaja, da peti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Da se v takšnem primeru obveznost organa nanaša le na posredovanje napotila, ne pa tudi dokumentov, je potrdilo že Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1429/2011-20, z dne 6. 6. 2012.

 

Na podlagi vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati zahtevanih dokumentov, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki.

 

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka