Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.12.2018
Naslov: prosilec - Občina Ormož
Številka: 090-269/2018
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente, ki jih je v zvezi s prijavo prejel ali izdelal medobčinski inšpektorat. Organ je prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi je razpolagal, prosilec pa se je pritožil, da ni prejel vseh zahtevanih dokumentov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente s katerimi razpolaga, dokumentov, s katerimi ne razpolaga, pa prosilcu ne more posredovati. Organ je namreč v pritožbenem postopku izčrpno in natančno pojasnil kaj vse je bilo v postopku storjeno in kateri dokumenti so v postopku nastali, hkrati pa je pojasnil, da je organ zadevo zaradi nepristojnosti odstopil drugemu organu, zato ni bil pristojen, da bi v zadevi ustvaril dodatne dokumente. IP je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-269/2018/2

Datum: 14. 12. 2018


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 11. 2018, zoper odločitev Občine Ormož, Ptujska 6, 2270 Ormož (v nadaljevanju organ), št. 090-8/2018-2 01/29 z dne 6. 11. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 20. 11. 2018 zoper odločitev Občine Ormož št. 090-8/2018-2 01/29 z dne 6. 11. 2018 se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

 

Prosilec je dne 8. 10. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje fotokopij dokumentov (odločitev) sprejetih s strani inšpektorice v Medobčinski upravi občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, v zvezi z … prijavo z dne 5. 4. 2018 o zasutju obcestnega jarka in nevzdrževanim melioracijskim jarkom v Mihovcih pri Veliki Nedelji, zaradi česar je prišlo do poplave in zalitja … nepremičnin. Prosilec je torej zaprosil za posredovanje dokumentov sprejetih v občinski upravi v zvezi z dopisom Direkcije RS za infrastrukturo št. 37500-9/2015/85-1801 z dne 25. 9. 2018.

 

Organ je z dopisom št. 090-8/2018-2 01/29 z dne 6. 11. 2018 prosilcu posredoval:

  • prijavo z dne 11. 4. 2018,
  • odstop prijave s prilogami z dne 11. in 13. 4. 2018 na Inšpektorat RS za infrastrukturo,
  • zapisnik ogleda z dne 12. 6. 2018 s fotografijami,
  • urgenco na Inšpektorat RS z dne 12. 6. 2018 in
  • dopis DRSI z dne 25. 9. 2018.

 

Prosilec se je dne 20. 11. 2018 zoper odločitev organa pritožil in navedel, da so mu bili posredovani dokumenti, s katerimi praviloma že razpolaga, ne pa tudi dokumenti (odločitve) inšpektorice. Meni, da mu zavezanec namerno ne želi posredovati zahtevanih dokumentov iz njihove pristojnosti, pri čemer opozarja, da gre za deljeno odgovornost pri vzdrževanju jarkov med občino in državo, zaradi česar je prišlo do poplave in zalitja … nepremičnin z meteorno vodo.

 

Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-8/2018-4 01/29 z dne 6. 12. 2018. Hkrati z odstopom je organ pojasnil, da je prosilcu posredoval vse dokumente, ki se nanašajo na postopek občinske inšpektorice in ki se nanašajo na njene odločitve, saj v tej zadevi občinski inšpektorat ni stvarno pristojen in je bila zadeva odstopljena pristojnemu inšpektoratu, tj. Inšpektoratu RS za infrastrukturo. Prijava se je namreč nanašala na nevzdrževani in delno zasut obcestni jarek ob državni cesti in jarek, ki poteka po … in je nastal v času rekonstrukcije železniške proge. Opravljanje in obseg inšpekcijskega nadzora občinskega inšpektorja za ceste je opredeljen v 112. in 114. členu Zakona o cestah (ZCes-1), kjer je izrecno navedeno, da je občinski inšpekcijski organ pristojen na občinskih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, na državnih cestah pa nadzor izvaja inšpektorat, pristojen za državne ceste. Občinski inšpektorat je prijeto prijavo istega dne odstopil na državno inšpekcijo, kar izhaja tudi iz dokumentov, posredovanih prosilcu. Prosilcu so poslali tudi fotografije stanja, kot je prav tako razvidno iz korespondence med državno in občinsko inšpektorico. O … so bile s strani občinskega inšpektorata obveščene tudi pristojne službe na Občini Ormož. V zadevi je bil sestavljen tudi zapisnik o ogledu, saj je občinska inšpektorica opravila terenski ogled, kakšno je stanje po neurju. Ker državna inšpekcija vmes še ni ukrepala, je bila posredovana urgenca. Drugih dokumentov s strani občinskega inšpektorata ni bilo izdanih, tako da je prosilec prejel vse dokumente občinskega inšpektorata v tej zadevi. Na občinski upravi tudi ni bilo sprejetih ali izdanih nobenih dokumentov, ki bi nastali na podlagi dopisa Direkcije RS za infrastrukturo. Organ prosilcu ne more posredovati dokumentov, ki jih nima in posredovati informacij, s katerimi ne razpolaga.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Prosilec se je v konkretni zadevi pritožil, ker meni, da ni prejel vseh zahtevanih dokumentov, zato je predmet presoje IP zgolj to, ali je organ prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente in se do že posredovanih dokumentov ni opredelil in tudi niso predmet presoje tega postopka.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga z dodatnimi dokumenti, ki jih je zahteval prosilec. Organ je ob odstopu pritožbe namreč natančno in izčrpno pojasnil svoje pristojnosti in vse kar je bilo v konkretni zadevi narejenega. Pojasnil je zakaj in kako je kateri od dokumentov nastal ter tudi zakaj ne razpolaga z nobenimi drugimi dokumenti. Iz celotne pritožbene zadeve po ugotovitvah IP ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z dodatnimi dokumenti, ki jih prosilcu ne bi želel posredovati.

 

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva, da ustvarijo nov dokument, niti da pridobi dokumente, s katerimi ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

 

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

 

Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka