Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 06.06.2019
Naslov: prosilec - Občina Oplotnica
Številka: 090-112/2019
Kategorija: Stroški
Status: Odobreno


POVZETEK:

Organ je posredoval prosilcu zahtevane podatke ter mu s sklepom naložil plačilo stroškov za posredovanje zahtevanih podatkov. Prosilec je zoper sklep organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ pred izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je prosilcu zaračunal stroške za posredovanje informacij javnega značaja, prosilca ni opozoril na plačilo stroškov IP je torej ugotovil, da organ v obravnavanem primeru ni zadostil zakonski predpostavki iz tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ, saj prosilca predhodno ni opozoril na plačilo stroškov. Upoštevaje navedeno je tako IP pritožbi prosilca ugodil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-112/2019/5

Datum: 6. 6. 2019

 

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 110-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 26. 4. 2019, zoper sklep Občine Oplotnica, Goriška cesta 4, 2317 Oplotnica (v nadaljevanju: organ), št. 0901-0002/2019-7 z dne 17. 4. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 26. 4. 2019 se ugodi in se sklep Občine Oplotnica št. 0901-0002/2019-7 z dne 17. 4. 2019 odpravi.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 17. 3. 2019 zahteval podatke o stroških ogrevanja, elektrike, vode, smeti, varovanja in čiščenja skupnih prostorov, ki se plačujejo s strani najemnika poslovnega prostora Fitnes Jeti v športni dvorani – kopije plačanih računov stroškov.

 

Organ je prosilcu z dopisom št. 0901-0002/2019-5 z dne 16. 4. 2019 posredoval fotokopije 56 računov s prilogami ter s sklepom št. 0901-0002/2019-7 z dne 17. 4. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) odločil o plačilu materialnih stroškov za posredovanje fotokopij predmetih računov s prilogami. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ zaračunal za 436 fotokopij A4 (črno-bele) 26,16 evra (po 0,06 evra), 22 % DDV v višini 5,75 evra in odštel brezplačno posredovanje v višini 20 evrov ter nato znesku 11,91 evra prištel poštnino v višini 6,45 evra. Upoštevaje navedeno je tako prosilcu naložil plačilo stroškov za posredovanje zahtevanih informacij javnega značaja v višini 18,36 evra.

 

Prosilec je zoper sklep organa vložil pritožbo z dne 26. 4. 2019. Navedel je, da so mu bile posredovane kopije računov, ki so jih organu izstavila razne firme, in da teh računov ni zahteval, saj je zahteval le račune oziroma stroške, ki jih plačuje Fitnes Jeti. Zahtevani so računi, ki se nanašajo na sorazmeren del stroškov, ki jih imenovani poslovni subjekt plačuje organu, ter dokazila, da so bili ti računi dejansko tudi plačani. Povedano drugače, niso bili zahtevani računi za elektriko, vodo, smeti, čiščenje in varovanje, ki jih organ prejema za športno dvorano. Posredovano mu je bilo torej kup dokumentacije, ki je sploh ni zahteval (kot je evidenca čiščenja, izstavljeni računi Elektra Maribor, Komunale, Petrola, …), niso pa bile posredovane zahtevane kopije plačanih računov stroškov s strani subjekta Fitnes Jeti. Mnenja je, da mu je bil kup papirja, ki ga ni zahteval, posredovan z določenim namenom, in ga ne namerava plačati. Upoštevaje navedeno tako prosi IP, da njegovi pritožbi ugodi.

 

Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi posredoval v odločanje IP, z dopisom št. 0901-0002/2019-9 z dne 3. 5. 2019. Pritožbi je priložil tudi dokumente, ki se nanašajo na reševanje predmetne zahteve v postopku po ZDIJZ. Pojasnil je še, da so bili računi, katerih kopije so bile posredovane prosilcu, izstavljeni za plačilo dejanskih stroškov v deležu, ki ga poravna najemnik in je opredeljen v najemni pogodbi, po računih dobaviteljev za elektriko, vodo, …, zato so računi dobaviteljev priloga vsakega izstavljenega računa najemniku. Le-te so namreč podlaga za knjiženje v poslovnih knjigah. Upoštevaje navedeno in predmet zahteve, so bili računi dostavljeni prosilcu v celoti. Organ tako meni, da pritožba prosilca ni utemeljena.

 

Na poziv IP št. 090-112/2019/2 z dne 15. 5. 2019 je organ posredoval 22. 5. 2019 še račune s prilogami, ki so bili posredovani prosilcu.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Predmet pritožbe v obravnavani zadevi je pravilnost in utemeljenost zaračunanih stroškov dostopa do zahtevanih in prosilcu že posredovanih informacij javnega značaja, o katerih je organ odločil z izpodbijanim sklepom.

 

Nesporno je, da lahko organ v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ zaračuna prosilcu stroške posredovanja zahtevanih informacij, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. ZDIJZ namreč v prvem odstavku 36. člena določa, da mora vsak organ v svojem katalogu informacij javnega značaja objaviti stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Hkrati je glede na tretji odstavek 36. člena ZDIJZ organ dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, prosilcu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Način zaračunavanja stroškov oziroma stroške, ki jih organ lahko zaračuna, pa v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ZDIJZ ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba)[1]

 

Ob upoštevanju navedenih določb je vsebinska presoja pritožbe zoper odločitev o stroških v postopku po ZDIJZ dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, ali je organ zadostil zahtevam glede objave stroškovnika ter ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morata biti podani kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov.

 

V zvezi z navedenim pa je treba opozoriti, da določbe prvega odstavka 36. člena ZDIJZ ni mogoče razumeti v smislu, da organ stroškov ne sme zaračunati, če stroškovnika ne objavi. Stroškovnik je namreč v skladu z določbami 35. člena ZDIJZ določen enotno, pri čemer so pravila zaračunavanja natančno določena v Uredbi. Posledično ima prosilec vedno možnost preveriti, na kakšen način oziroma v kakšni višini lahko organ zaračuna stroške. Pred novelo ZDIJZ-C[2] je namreč ZDIJZ v 35. členu določal, da organ na podlagi stroškovnika, ki ga predpiše vlada, sam določi svoj stroškovnik. Tak stroškovnik je bil lahko od organa do organa različen, zaradi česar je bila njegova objava nujna, da je prosilec sploh lahko predvidel, kakšne stroške mu organ lahko zaračuna. Posledično je veljalo, da kadar organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. S spremembo navedene določbe z že omenjeno novelo ZDIJZ-C pa to ne velja več. Kot že rečeno, je zdaj enotni stroškovnik objavljen v obliki Uredbe, ki je javno objavljena in dostopna, zaradi česar ima prosilec višino in način zaračunavanja stroškov vedno možnost preveriti.

 

Ne glede na predhodno navedeno, pa še vedno obstaja obveznost organa, da prosilca vnaprej obvesti o tem, da namerava stroške zaračunati. Določba tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ se ni spremenila, je pa bistvenega pomena za to, da si prosilec, še preden mu organ posreduje zahtevane informacije, lahko premisli, ko izve, da mu organ za posredovanje namerava zaračunati stroške. Navsezadnje ima, glede na isto določbo ZDIJZ, prosilec tudi pravico zahtevati, da mu organ vnaprej sporoči višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Če prosilec ne ve, da mu organ namerava zaračunati stroške, niti nima razloga, da preveri, za kakšno višino stroškov gre. Obveznost organa, da mora prosilca o tem, da bo zaračunal stroške, obvestiti vnaprej, pa posredno izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 18. člena Uredbe, po kateri organ za plačilo stroškov posredovanja izda prosilcu sklep ob posredovanju zahtevanih informacij. Organ mora torej ob posredovanju informacij prosilcu že posredovati sklep o zaračunanih stroških (vključno s specifikacijo stroškov) in ne ga šele obvestiti o tem, da namerava stroške zaračunati.

 

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP z elektronskim dopisom z dne 5. 6. 2019 pozval organ na izjasnitev, ali je prosilca vnaprej obvestil o nameravanem zaračunanju stroškov, in če ga je, naj posreduje še dokazilo o tem. Organ je 6. 6. 2019 obvestil IP, da prosilca ni vnaprej obveščal o nameri, da mu bo zaračunal posredovanje informacij, pri tem pa je izhajal iz prvega in drugega odstavka 18. člena Uredbe.

 

Upoštevaje posredovano dokumentacijo in odgovor organa z dne 6. 6. 2019 je IP ugotovil, da organ pred izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je prosilcu zaračunal stroške za posredovanje informacij javnega značaja, prosilca ni opozoril na plačilo stroškov. Prosilec tako ni imel možnosti, da se še pred izdajo izpodbijanega sklepa odloči, da bo informacije zahteval v manjšem obsegu, drugi obliki (npr. vpogled), ali da jih sploh ne bo zahteval. Prav tako ni imel možnosti, da še pred prejemom izpodbijanega sklepa pri organu poizve o višini stroškov, ki jih namerava zaračunati organ.

 

Glede na navedeno je IP ugotovil, da organ v obravnavanem primeru ni zadostil zakonski predpostavki iz tretjega odstavka 36. člena ZDIJZ, saj prosilca predhodno ni opozoril na plačilo stroškov. Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je organ prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju z veljavnimi predpisi, zaradi česar organ ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja na podlagi izpodbijanega sklepa.

 

V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, da mu je bil posredovan kup papirja, ki ga ni zahteval, pa IP pritrjuje navedbam organa, da se priloge k računom štejejo kot del računa, razen če bi prosilec izrecno zahteval račune brez prilog.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP pritožbi prosilca glede stroškov posredovanja informacij ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijani sklep odpravil.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[3] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijska pooblaščenka

 


[1] Uradni list RS, št. 24/16.

[2] Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 23/14).

[3] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.