Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.11.2020
Naslov: prosilec - Občina Nazarje
Številka: 090-221/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Kršitev materialnega prava
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo po več dokumentih, vezanih na postavitev dotične svetilke. Organ je zahtevi delno ugodil in prosilcu posredoval določene dokumente. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da niti izrek niti obrazložitev izpodbijane odločbe nimata vseh obveznih zakonskih sestavin, zaradi česar sta pomanjkljiva in odločbe ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP, prav tako organ razpolaga z dokumenti, ki so bili predmet zahteve prosilca – v določenem delu je organ prosilcu namesto originalnega dokumenta posredoval dokument, ki ga je naknadno ustvaril sam in predstavlja izvleček originalnega dokumenta, v določenem delu pa je zahtevo obravnaval preveč ozko in zavrnil dostop do dokumenta, s katerim razpolaga. IP je pritožbi prosilca tako delno ugodil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-221/2020/7

Datum: 10. 11. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 251. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilec), z dne 27. 9. 2020, zoper odločbo Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje (v nad. organ), št. 090-0007/2020-10 z dne 24. 8. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 27. 9. 2020 zoper odločbo Občine Nazarje št. 090-0007/2020-10 z dne 24. 8. 2020, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki posredovati:

    • Naročilnico št. 67/2020-N z dne 25. 3. 2020;
    • Dopis podjetja … z dne 29. 4. 2020, »Zadeva: Zahteva za dostop do informacij javnega značaja«, ki se nanaša na postavitev javne svetilke ob občinski cesti JP-782361 - 3 strani.

  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 24. 4. 2020 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na postavitev javne svetilke ob občinski cesti JP-782361, in sicer:

  1. dokument oz. izvleček iz dokumenta, iz katerega je razvidno, kdo in kdaj je predlagal postavitev javne svetilke na tem mestu,
  2. dokument oz. izvleček iz dokumenta, iz katerega so razvidni razlogi oz. namen postavitve javne svetilke na tem mestu,
  3. dokument oz. izvleček iz dokumenta, iz katerega je razvidno, kdo in kdaj je odločil, da se postavi javna svetilka na tem mestu,
  4. dokument oz. izvleček iz dokumenta, iz katerega je razvidno, s katerim javnim naročilom je bila izvedena postavitev javne svetilke na tem mestu,
  5. dokument oz. izvleček iz dokumenta, iz katerega je razvidno, kdo je projektiral javno svetilko na tem mestu,
  6. dokument oz. izvleček iz dokumenta, iz katerega je razvidno, kdo je izvedel postavitev javne svetilke na tem mestu,
  7. dokument oz. izvleček iz dokumenta, iz katerega je razvidno, da je javna svetilka postavljena tako, da ne seva nad vodoravnico in ne presega meje osvetljevanja varovanja prostorov,
  8. dokument oz. izvleček iz dokumenta, iz katerega je razvidno, kdo je izvajal strokovni nadzor nad postavitvijo javne svetilke na tem mestu,
  9. dokument oz. izvleček iz dokumenta, iz katerega so razvidne tehnične specifikacije svetilke nameščene na tem mestu:

    • proizvajalec svetilke,
    • tip svetilke,
    • moč svetilke,
    • barvna temperatura svetlobe,
    • svetlobni tok svetilke,
    • ULOR svetilke,
    • življenjska doba svetilke,
    • IP zaščita svetilke

  10. datoteko s fotometričnimi podatki nameščene svetilke na tem mestu v digitalni obliki,
  11. dokument oz. izvleček iz dokumenta, to je račun, iz katerega so razvidni razčlenjeni stroški postavitve javne svetilke na tem mestu (svetilka, drog, postavitev,..).

Z zahtevanimi informacijami se je prosilec želel seznaniti v obliki skenov dokumentov oz. izvlečkov iz dokumentov in podatkovnih datotek v digitalni obliki po elektronski pošti.

 

Na zahtevo prosilca je organ odgovoril z dopisom št. 090-007/2020-4 z dne 20. 5. 2020, v katerem je prosilcu najprej pojasnil, da prejema številne pobude za postavitev javne razsvetljave. Pri tem so za uresničitev želja ali potreb v nekaterih primerih pogoji za izvedbo oteženi. Na lokacijah, kjer bi bili stroški zagotovitve električne energije in vseh potrebnih soglasij za postavitev javne razsvetljave visoki, so se odločili, da bodo predvideli postavitev solarnih svetilk. Za iskanje primernih ponudnikov omenjenih svetilk je organ vključil kot pogodbenega partnerja Zavod energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (v nad. Zavod KSSENA) iz Velenja. Skupaj z njim se je organ odločil za tri ponudnike solarnih svetilk. Njihove svetilke so postavili na treh različnih lokacijah. Obenem je organ vse tri krajevne skupnosti pozval, da mu posredujejo predloge, pobude o lokacijah za postavitev javne razsvetljave. S Strani KS Šmartno ob Paki je organ prejel pobudo za postavitev razsvetljave »v … od …. do ….«. Dalje je organ pojasnil, da postavlja javno razsvetljavo v javno korist v skladu z Odlokom o občinskih cestah in da za njeno postavitev na zemljišču, ki je v lasti organa, ni potrebno pridobiti soglasja. Prav tako ni potrebno zagotoviti tudi nekaterih ostalih pogojev, ki jih je prosilec navedel v svoji zahtevi (javno naročilo, projektiranje, nadzor, odločevalec). Skladno z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, se za takšno svetilko (prometno opremo) ne potrebuje dovoljenja za postavitev. Solarna svetilka, ki je postavljena na občinski cesti JP-782361 je izdelek podjetja …., ki je tudi preverilo njeno postavitev in priključitev. Od omenjenega podjetja je organ pridobil določene podatke, ki jih je zahteval prosilec, in mu jih posreduje:

  • svetilka je nameščena tako, da je s tem zadoščeno pogoju ULOR=0,
  • svetilka ni nameščena v neposredni bližini hiše in ne presega omejitve osvetljevanja varovanih prostorov,
  • tehnična specifikacija nameščene svetilke:
  • maksimalna moč svetilke je 60 W, vendar svetilka deluje v pametnem načinu, ki zagotavlja čim daljše delovanje pri primerni osvetljenosti (od 6-30 W),
  • barvna temperatura svetlobe je 400 K,
  • svetlobni tok svetilke je 8641m-43201m,
  • ULOR=0,
  • Življenjska doba LED modula in napajalnika je minimalno 50.000 h,
  • IP zaščita svetilke je IP66.

Organ je še dodal, da je glede na nastalo situacijo o postavitvi svetilke oz. o njeni odstranitvi vprašal krajane, ki živijo na tem območju in so vezani na uporabo občinske ceste JP-782361. Vprašani krajani se s postavitvijo svetilke strinjajo. Nekateri so dali pobudo tudi za postavitev dodatne svetilke.

 

O zahtevi prosilca je organ nato izdal odločbo št. 090-0007/2020-5 z dne 17. 7. 2020. V izreku odločbe je organ odločil, da se zahtevi prosilca delno ugodi. V obrazložitvi je organ navedel, da je dne 24. 4. 2020 prejel zahtevo prosilca in da zahtevi ni mogoče v celoti ugoditi, ker organ vseh zahtevanih dokumentov nima in jih ne more izročiti prosilcu oz. pripraviti izvlečka iz zahtevanega dokumenta. Navaja, da je glede na vrsto objekta – svetilka in glede na vrednost investicije pridobil vso potrebno dokumentacijo, ki jo je dolžan pridobiti. Uredba o razvrščanju objektov (Ur. l. RS, št. 37/18, v nad. Uredba) določa klasifikacijo objektov, pravila razvrščanja in pravila računanja velikosti. V 9. členu uredba določa, da postavitev naprav za razsvetljavo, tudi če gre za koriščenje obnovljivih virov energije, ni gradnja, ampak vzdrževanje objekta – lokalne ceste in javne poti. Glede na klasifikacijo v uredbi je svetilka opredeljena kot prometna oprema ob objektu lokalna cesta in javna pot. Sama vrednost investicije ne presega mejnih vrednosti, da bi bilo potrebno izvesti postopek javnega naročanja. Dokumentacija o postopku javnega naročanja ne obstaja in kot takšna ne more biti izročena. Glede na vrednost investicije je organ pridobil tri ponudbe, ki so ustrezale zahtevam postavitve svetilke. Izbor je bil opravljen s pomočjo pogodbenega partnerja Zavoda KSSENA, ki se ukvarja z energetskim menedžmentom za lokalne skupnosti, izvaja energetske preglede stavb, izdeluje energetske izkaznice in akcijske načrte za zmanjšanje rabe energije, nudi strokovno svetovanje pri izvedbi investicijskih projektov za energetsko učinkovitost. Organ pojasnjuje, da prav tako ne obstaja projektna dokumentacija in dokumentacija opravljenega nadzora in posledično ne more biti izročena prosilcu. Organ svetilke postavlja na različnih lokacijah ob občinskih cestah, pri postavitvi upošteva zahteve občanov, ki največkrat podajo pobudo za postavitev. Ne mestih, kjer ni mogoča priključitev na električno energijo, organ izbere svetilke, ki izkoriščajo obnovljive vire energije. Solarna svetilka, ki je postavljena ob občinski cesti JP-782361 je izdelek ponudnika ….. Dokumente oz. dokumentacijo, ki je vezana na tehnično specifikacijo svetilke in na parametre, s katerimi je opremljena osvetljenost in posledično svetlobne snope, je organ pridobil in je bila posredovana prosilcu. Organ posledično zaključuje, da je zahtevi prosilca delno ugodil. Dokumentacija, s katero organ razpolaga in je bila pridobljena ali izdelana, je bila prosilcu izročena, in sicer v digitalni obliki preko elektronskih sporočil ali v pisni obliki kot izvleček iz dokumenta.

 

Zoper odločbo organa št. 090-0007/2020-5 z dne 17. 7. 2020 je prosilec dne 23. 7. 2020 vložil pritožbo. V njej navaja, da izrek odločbe ni strukturiran po točkah in tako ni jasno razvidno, katerim točkam je ugodeno in katere so zavrnjene. Podobno tudi obrazložitev ni strukturirana po točkah in tako ni jasno, kakšna je obrazložitev k posamezni točki. V obrazložitvi so po mnenju prosilca navedena neresnična dejstva, in sicer da mu je bila posredovana dokumentacija, ki je vezana na tehnično specifikacijo svetilke in na parametre, s katerimi je opredeljena osvetljenost in posledično svetlobni snopi in da mu je organ izročil dokumentacijo, s katero razpolaga, in sicer v digitalni obliki preko elektronskih sporočil in v pisni obliki kot izvleček iz dokumenta. Vztraja, da posredovane specifikacije navedene kot izvleček iz dokumenta nimajo elementov izvlečka iz dokumenta, saj izvirni dokument ni naveden (naslov, izdajatelj, datum nastanka, datum prejema, podpisnik..). Na podlagi take obrazložitve ni mogoče ugotoviti, ali dokument s specifikacijami obstaja, kakor tudi ne, ali so posredovane specifikacije verodostojne – prosilec želi pridobiti izvirni dokument.

 

IP je z odločbo št. 090-155/2020/5 z dne 10. 8. 2020 pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

Organ je nato z odločbo št. 090-0007/2020-10 z dne 24. 8. 2020 zahtevi prosilca delno ugodil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel sledeče (po točkah zahteve prosilca):

  1. Postavitev so predlagali občani v okviru podanih pobud, ki jih naslavljajo na organ. Prav tako so bile pozvane vse tri krajevne skupnosti, naj podajo pobude za zvečanje prometne varnosti udeležencev v prometu. Statut Občine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin; št. 59/2017) v 9. členu opredeljuje naloge krajevnih skupnosti. Prvi odstavek 9. člena statuta določa, da krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti. Odbori krajevnih skupnosti varujejo koristi prebivalcev krajevne skupnosti in pomagajo pri uresničevanju njihovih potreb ter sodelujejo z organi občine, zlasti pa: dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju; sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju; sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli. Skladno z določili statuta je Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti dne 11. 2. 2019 poslala potrebe za ureditev cestnih varovalnih ograj in javne razsvetljave na območju krajevne skupnosti. V točki 2 (druga alineja) je navedena potreba za javno razsvetljavo v …. od … do …, kar v naravi predstavlja kategorizirano občinsko cesto JP-782361. Organ je vse tri predlagane lokacije za ureditev z javno razsvetljavo prepoznala kot smiselne in upravičene. Ena luč na obnovljive vire energije je bila tako že postavljena v kraju Spodnje Kraše, ena v Vologu, v kraju Šmartno ob Dreti v ulici od … do …, pa je predvidena javna razsvetljava na električno energijo iz omrežja, za kar se pripravljajo projekti in je predvidena ureditev ceste z javno razsvetljavo v letu 2021. Prosilcu se posreduje elektronsko pošto krajevne skupnosti z dne 11. 2. 2019, kjer je potreba po luči v JP-782361 označena z modro barvo.
  2. Dokument ne obstaja. Podlaga za postavitev so javne pobude občanov in predlogi, ki jih podajo krajevne skupnosti.
  3. Svetilke organ postavlja na različnih lokacijah ob občinskih cestah. Pri postavitvah upošteva zahteve občanov, ki največkrat podajo pobudo za postavitev. Na mestih, kjer ni mogoča priključitev na električno energijo (napeljava, obstoječe prižigališče,…), organ izbere svetilke, ki izkoriščajo obnovljive vire energije.
  4. Sama vrednost investicije ne presega mejnih vrednosti, da bi bilo potrebno izvesti postopek javnega naročanja - Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 91/15 in 14/18; v nad. ZJN-3). Dokumentacija o postopku javnega naročanja ne obstaja in kot takšna ne more biti izročena. Glede na vrednost investicije je organ pridobili ponudbe treh ponudnikov, ki so ustrezale zahtevam postavitve svetilke. Izbor je bil opravljen s pomočjo pogodbenega partnerja Zavoda KSSENA.
  5. Uredba določa klasifikacijo objektov, pravila razvrščanja in pravila računanja velikosti. V 9. členu Uredba določa, da postavitev naprav za razsvetljavo, tudi če gre za koriščenje obnovljivih virov energije, ni gradnja, ampak vzdrževanje objekta - lokalne ceste in javne poti. Svetilka je bila postavljena ob občinski cesti JP-782361 na zemljišču, ki je v lasti organa. Glede na klasifikacijo v Uredbi je svetilka opredeljena kot prometna oprema ob objektu lokalna cesta in javna pot.
  6. Po izvedeni postavitvi vseh treh javnih svetilk je bila opravljena primopredaja del, iz nje je razvidno, kdo je postavil javno svetilko. Prosilcu se posreduje Zapisnik o pregledu, prevzemu izvedenih del; postavitev treh solarnih (OVE) obcestnih luči z dne 27. 3. 2020.
  7. V odgovoru z dne 20. 05. 2020 je bilo pojasnjeno, da svetilka ni nameščena v neposredni bližini hiše in ne presega omejitve osvetlitve varovanih prostorov. Dokument o tem ne obstaja.
  8. Projektna dokumentacija in dokumentacija opravljenega nadzora ne obstaja. Po postavitvi in priklopu svetilke je bil opravljen strokovni prevzem vzdrževalnih del, primopredajni zapisnik se posreduje prosilcu.
  9. V odgovoru z dne 20. 5. 2020 so bili navedeni vsi parametri in tehnična specifikacija solarne svetilke. Solarna svetilka, ki je postavljena ob občinski cesti JP-782361, je izdelek družbe/ponudnika ….. Družba je ponudnik svetilk, kandelabrov in ostale urbane opreme. Dokumente oz. dokumentacijo, ki je vezana na tehnično specifikacijo svetilke in parametre, s katerimi je opredeljena osvetljenost in posledično svetlobne snope, je organ pridobil in posredoval prosilcu v odgovoru, kot je navedeno zgoraj.
  10. Datoteka ne obstaja.
  11. Prosilcu se posredujeta račun št. 16/2020 z dne 27. 3. 2020 (Srečko Urtelj s.p.) in račun št. 01-2020 z dne 24. 2. 2020 (…).

Iz obrazložitve odločbe, po posameznih točkah zahteve, je razvidno, s katero dokumentacijo organ razpolaga in s katero ne. Organ je, glede na vrsto objekta - svetilka in glede na vrednost investicije, pridobil vso potrebno dokumentacijo, ki jo je dolžan pridobiti. Dokumentacija, s katero organ razpolaga in je bila pridobljena ali izdelana, je bila prosilcu že izročena. Izročena je bila v digitalni obliki, preko elektronskih sporočil in v pisni obliki, kot izvleček iz dokumenta.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 27. 9. 2020 vložil pritožbo, v kateri navaja, da izrek izpodbijane odločbe še vedno ni strukturiran po točkah in tako ni jasno razvidno, katerim zahtevkom in v kakšni meri je bilo ugodeno oz. zavrnjeno. Obrazložitev je strukturirana po točkah, vendar tudi v tem delu še vedno ni jasno razvidno, katerim zahtevkom je ugodeno in katerim ne. Po točkah iz izpodbijane odločbe prosilec navaja sledeče:

  1. V obrazložitvi je navedeno: »Postavitev so predlagali občani v okviru podanih pobud, ki jih naslavljajo na občino.«. Elektronsko sporočilo predsednice krajevne skupnosti direktorju organa vsebuje predlog, kje naj se postavi, ne pa kdo, ali kateri krajani so predlagali postavitev (elektronsko sporočilo ni zavedeno v dokumentarno gradivo organa). Manjka torej pobuda občanov, naslovljena na organ ali kakršen koli dokument, iz katerega bi bilo razvidno, kateri občani in kdaj so predlagali postavitev. V obrazložitvi ne piše, da tak dokument ne obstaja oz. iz nje ni jasno razvidno, v kolikšni meri je zahtevku ugodeno.
  2. V obrazložitvi je navedeno »Dokument ne obstaja.«, iz česar je mogoče sklepati, da je zahteva v tem delu zavrnjena.
  3. V obrazložitvi ni naveden noben dokument oz. ni navedeno, da tak dokument ne obstaja. Ne glede na obrazložitev pa taka dokumentacija mora obstajati, saj drugače ni mogoče izvesti naročila dobave in postavitve. Iz Zapisnika o pregledu, prevzemu izvedenih del (priložen k točki 6) sledi, da je bila postavitev naročena z naročilnico št. 67/2020. Naročilnica št. 67/2020 je tudi na računu št. 16/2020 (priložen k točki 11). Iz računa št. 1- 2020 za dobavo svetilke (priložen k točki 11) pa sledi, da je bila svetilka naročena z naročilom št. 15-2020, ki je verjetno tudi naročilnica. Če organ nima drugih dokumentov, potem je odločitev (kdo in kdaj) razvidna iz naročilnic. Te pa niso priložene, niti omenjene v obrazložitvi tega zahtevka. Dokumentacija torej obstaja - ni pa priložena. Iz obrazložitve ni jasno, ali je zahtevku ugodeno ali ne. K tej točki ni priloženih dokumentov.
  4. V obrazložitvi je navedeno, da dokumentacija o postopku javnega naročanja ne obstaja, ker ta po ZJN-3 ni potreben, čemu prosilec nasprotuje. ZJN-3 določa različne postopke naročanja - minimalne zahteve (dokumentacijo) tudi za javna naročila pod mejno vrednostjo. Tudi naročila pod mejno vrednostjo so javna naročila, za katere pa ni potrebna javna objava. Nadalje je navedeno, da je organ pridobil tri ponudbe, ki so ustrezale zahtevam postavitve svetilke. V Zapisniku o pregledu, prevzemu izvedenih del (priložen k točki 6) pa je navedena še naročilnica št. 67/2020, na katero je vezan tudi račun št. 16/2020 za postavitev (priložen k točki 11). Iz računa št. 1-2020 za dobavo svetilke (priložen k točki 11) pa sledi, da je bila svetilka naročena z naročilom št. 15-2020, ki je verjetno tudi naročilnica. Dokumentacija torej obstaja (naročilnica) - ni pa priložena. Iz obrazložitve ni jasno, ali je zahtevku ugodeno ali ne. K tej točki ni priloženih dokumentov.
  5. V obrazložitvi ni naveden noben dokument oz. ni navedeno, da tak dokument ne obstaja. Iz obrazložitve ni jasno, ali je zahtevku ugodeno ali ne. K tej točki ni priloženih dokumentov.
  6. Zahtevku je ugodeno.
  7. V obrazložitvi je navedeno »Dokument ne obstaja.«, zato je moč sklepati, da je zahtevek zavrnjen. K tej točki ni priloženih dokumentov.
  8. V obrazložitvi je navedeno »Dokumentacija opravljenega nadzora ne obstaja.«, zato je moč sklepati, da je zahtevek zavrnjen. K tej točki ni priloženih dokumentov.
  9. V obrazložitvi je navedeno »Dokumente oz. dokumentacijo, ki je vezana na tehnično specifikacijo svetilke in parametre, s katerimi je opredeljena osvetljenost in posledično svetlobne snope, smo pridobili in je bila posredovana na podlagi zahteve upravičencu v odgovoru, kot je navedeno zgoraj.« Organ do danes ni posredoval tehničnih specifikacij, niti izvlečka iz tehničnih specifikacij. Odgovor z dne 20. 5. 2020 ni in ne more biti niti tehnična specifikacija, niti izvleček iz tehnične specifikacije. Odgovor tudi nima elementov izvlečka iz dokumenta, saj izvirni dokument ni naveden (naslov, izdajatelj, datum nastanka, datum prejema, podpisnik, ...). Posredovani dokument torej ni zahtevana informacija javnega značaja. Da svetilka ni postavljena skladno z obstoječo zakonodajo (Uredbo), se vidi s prostim očesom (sveti navzgor - osvetljuje drevo višje od svetilke). Da tehnične specifikacije svetilke ne obstajajo, se vidi tudi iz neverodostojnosti informacij, ki jih daje organ:

    • Odgovor z dne 20. 5. 2020, kjer navaja maksimalno moč svetilke 60W;
    • Članek v Savinjskih novicah z dne 29. 5. 2020 (reakcija na prosilčevo pritožbo), kjer je navedena moč svetilke med 10W in 20W (informacije za članek je podal direktor organa);
    • Račun dobavitelja …, kjer je navedena moč svetilke 100W.

Očitno tehnična specifikacija svetilke ne obstaja, organ pa se še naprej spreneveda, izmika in zavaja. Iz obrazložitve ni jasno, ali je zahtevku ugodeno ali ne. K tej točki ni priloženih dokumentov.

  1. V obrazložitvi je navedeno »Datoteka ne obstaja.«, zato je moč sklepati, da je zahtevek v celoti zavrnjen. K tej točki ni priloženih dokumentov.
  2. Iz priloženih računov so razvidni le skupni (nerazčlenjeni) stroški postavitve treh svetilk ter skupni (nerazčlenjeni) stroški svetilke, kandelabra in prevoza.

Dodatno prosilec še navaja, da z obrazložitvijo zahtevka pod 8. točko (strokovni nadzor) organ spreminja svoje navedbe iz odločbe z dne 17. 7. 2020. V omenjeni odločbi je navedeno »Po postavitvi in priklopu svetilke je bil opravljen interni strokovni prevzem vzdrževalnih del.«. Očitno je organ po vloženi pritožbi ugotovil, da interni strokovni prevzem vzdrževalnih del ne zadošča in je zato angažiral zunanjega nadzornega inženirja in izdelal zapisnik (zapisnik ni zaveden v dokumentarno gradivo organa in nima datuma nastanka). Glede na prejšnje navedbe organa prosilec dvomi, da je bil prevzem dejansko izvršen dne 27. 3. 2020, na način in s prisotnostjo vseh navedenih, kot piše v zapisniku. Ker je svetilka postavljena pred vhod v njegovo hišo, je nenavadno tudi, da dne 27. 3. 2020 ni opazil nobene skupine znanih oseb (župan, direktor, nadzornik,...), ki bi si ogledovale situacijo in izvedle prevzem. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so po navedbah prosilca pri zahtevku pod 9. točko ista neresnična dejstva, kot v predhodni odločbi. Prosilec v celoti oporeka odločitvi organa.

 

IP je dne 5. 10. 2020 prejel dopis organa št. 090-0007/2020-13 z dne 2. 10. 2020, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dopisu je organ priložil vso dokumentacijo, ki je bila prosilcu posredovana skupaj z izpodbijano odločbo.

 

Na podlagi poziva IP je organ IP dne 20. 10. 2020 posredoval dopis št. 090-0007/2020-15, v katerem je navedel, da z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je prosilci že posredoval, ne razpolaga. Po posameznih točkah zahteve prosilca je organ navedel sledeče:

  1. Zahtevi je organ ugodil, saj je bil prosilcu posredovan dokument, iz katerega izhaja pobuda krajanov Šmartnega ob Dreti o postavitvi javne razsvetljave, s katero bi se povečala prometna varnost vseh udeležencev v prometu. Pri tem je bil poudarek na povečanju varnosti v cestnih odsekih, kjer je manjša preglednost.
  2. Zahtevo je organ zavrnil, ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.
  3. Zahtevi je organ ugodil, saj je bil prosilcu posredovan dokument, iz katerega izhaja pobuda krajanov (glej 1. točko), drugih dokumentov organ nima. Svetilke organ postavlja na različnih lokacijah ob občinskih cestah. Pri postavitvah upošteva zahteve občanov, ki največkrat podajo pobudo za postavitev. Na mestih, kjer ni mogoča priključitev na električno energijo (napeljava, obstoječe prižigališče,…), organ izbere svetilke, ki izkoriščajo obnovljive vire energije.
  4. Zahtevo je zavrnil, ker organ z zahtevnim dokumentom ne razpolaga.
  5. Zahtevo je zavrnil, ker organ z zahtevnim dokumentom ne razpolaga.
  6. Zahtevi je organ ugodil. Prosilcu je bil posredovan Zapisnik o pregledu, prevzemu izvedenih del; postavitev treh solarnih (OVE) obcestnih luči z dne 27. 3. 2020.
  7. Zahtevo je organ zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.
  8. Zahtevi je organ delno ugodil. Projektna dokumentacija in dokumentacija opravljenega nadzora ne obstajata. Kot že pojasnjeno, predstavlja javna svetilka oz. postavitev javne svetilke vzdrževalna dela objekta - lokalne ceste in javne poti. Svetilka je bila postavljena ob občinski cesti JP-782361 na zemljišču, ki je v lasti organa. Prosilcu je bil posredovan zapisnik, ki je naveden pod točko 6.
  9. Zahtevi je organ ugodil, saj je bil prosilcu posredovan odgovor z dne 20. 5. 2020, kjer so navedeni vsi zahtevani parametri.
  10. Zahtevo je organ zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.
  11. Zahtevi je organ ugodil. Prosilcu sta bila posredovana dva računa.

 

Na podlag telefonskega pogovora z dne 21. 10. 2020 in elektronskega sporočila z dne 22. 10. 2020, je organ IP dne 28. 10. 2020, po elektronski pošti, posredoval dopis št. 090-0007/2020-17, v katerem je dodatno navedel sledeče:

  • vezano na 1. točko zahteve prosilca: Organ je v obdobju od 1. 2. 2019 do 12. 2. 2019 zbiral potrebe po razsvetljavi ulic in postavitvi cestnih varovalnih ograjah, kot je razvidno iz korespondence, ki je priloga dopisu. Na podlagi prejetih pobud je bila oblikovana tabela, ki je prav tako priloga dopisu;
  • vezano na 4. točko zahteve prosilca: organ je dopisu priložil naročilnico št. 67/2020N z dne 25. 3. 2020 (za storitev postavitve javne razsvetljave) in naročilnico št. 15/2020-N z dne 16. 1. 2020 (za dobavo svetilke);
  • vezano na 9. točko zahteve prosilca: organ je dopisu priložil dokument družbe …., iz katerega so razvidni tehnični podatki postavljene svetilke. Tehnični podatki so bili iz omenjenega dokumenta izpisani in prosilcu poslani v odgovoru z dne 20. 5. 2020;
  • vezano na 11. točko zahteve prosilca: organ razpolaga le z računoma, ki sta bila prosilcu že posredovana (račun št. 16/2020 in št. 01-2020).

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ.

 

Prosilec v pritožbi uvodoma navaja, da iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, katerim zahtevkom je bilo ugodeno in katerim ne. Obrazložitev je po navedbah prosilca sicer strukturirana po točkah, glede na samo zahtevo, vendar tudi v tem delu še vedno ni jasno razvidno, katerim zahtevkom je ugodeno in katerim ne.

 

IP je tako najprej ugotavljal, ali navedbe prosilca v tem delu držijo oz. ali je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev določb postopka.

 

V skladu s 1. odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. V skladu s 6. odstavkom 213. člena ZUP mora biti izrek kratek in določen (jasen oz. nedvoumen). Kadar se odloča o več različnih delih zahtevka, ki so med seboj ločljivi oz. o več zahtevkih, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Če izrek ni jasen oz. določen, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita.

 

IP ugotavlja, iz izreka izpodbijane odločbe dejansko ne izhaja, o katerih posamičnih, poimensko navedenih dokumentih, je organ v postopku odločal. Organ v izreku izpodbijane odločbe navaja le, da se zahtevi prosilca delno ugodi, ne navede pa konkretnih dokumentov, ki jih je v predmetni zadevi presojal. Iz izreka izpodbijane odločbe tako ni razvidno, o katerih dokumentih je organ odločal in katere je dejansko prosilcu posredoval ter v kakšnem obsegu oz. dostop do katerih dokumentov je zavrnil. Navedeno je v nasprotju z že navedeno določbo 1. odstavka 213. člena ZUP, po katerem se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. V konkretnem primeru bi bilo nujno potrebno izrek razdeliti po točkah in tako jasno navesti, o katerih dokumentih je organ odločal, do katerih je dostop zavrnil in glede katerih je zahtevi prosilca (delno) ugodil (in v katerem delu).

 

IP je ugotovil tudi pomanjkljivosti glede same obrazložitve izpodbijane odločbe. Glede na določbe 214. člena ZUP obrazložitev odločbe obsega: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Polna obrazložitev pisne odločbe vključuje vrsto elementov, ki omogočajo predvsem presojo o pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilni uporabi materialnega prava. Iz 1. odstavka 214. člena,  6. točke, izhaja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek. Med razlogi za pomembnost jasnosti obrazložitve so dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), hkrati obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, prav tako pa obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

 

V konkretnem primeru je organ v obrazložitvi sicer navedel, kateri dokumenti so predmet zahteve prosilca (po posameznih točkah), vendar pa se v nadaljevanju obrazložitve ni opredelil do vseh zahtevanih dokumentov oz. ni pravilno ugotovil dejanskega stanja, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.

 

Na podlagi zgoraj navedenega je IP ugotovil, da niti izrek niti obrazložitev izpodbijane odločbe nimata vseh zgoraj navedenih obveznih zakonskih sestavin, zaradi česar sta pomanjkljiva in odločbe ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP.

 

IP je pritožbi prosilca tako delno ugodil in na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP odločbo organa delno odpravil ter sam rešil zadevo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

 

Predmet pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca pod 1., 2., 3., 4., 5., 7., 8., 9., 10. in 11. točko oz. ali je organ, glede na posamezno točko zahteve prosilca, pravilno ugotovil dejansko stanje.

 

Zahteva pod 6. točko ni predmet tega pritožbenega postopka, saj je prosilec v pritožbi navedel, da mu je v tem delu organ ugodil in mu posredoval zahtevani dokument.

 

  1. Zahteva prosilca pod 1., 2., 3., 5., 7., 8., 10. in 11. točko

 

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

 

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca pod 2., 5., 7., in 10. točko vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Prav tako IP ni mogel posumiti, da organ, vezano na zahtevo prosilca pod 1., 3., 8., in 11. točko, razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, ki bi lahko ustrezali zahtevi prosilca, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval. Organ je sicer IP, glede zahteve prosilca pod 1. točko, naknadno posredoval še preostale dokumente, s katerimi razpolaga in se nanašajo na predlog postavitve dotične svetilke, pri pregledu posredovanih dokumentov pa je IP ugotovil, da iz njih ne izhajajo zahtevani podatki, torej kateri občani in kdaj so predlagali postavitev dotične svetilke, kar pomeni, da niso predmet zahteve prosilca oz. ne ustrezajo njegovi zahtevi.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, dopisa organa št. 090-0007/22020-15 z dne 20. 10. 2020 in št. 090-0007/2020-17 z dne 28. 10. 2020, organ z zahtevanimi dokumenti dejansko ne razpolaga oz. ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali zahtevani podatki. Vsi dokumente, s katerimi organ razpolaga in iz katerih bi lahko izhajali zahtevani podatki oz. zahtevane informacije, so bili prosilcu že posredovani.

 

IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti oz. drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z njimi razpolaga. Prav tako IP ugotavlja, da je bil organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve, saj mu je posredoval tiste dokumente, s katerimi razpolaga, dokumentov, s katerimi ne razpolaga, pa organ prosilcu seveda ne more posredovati.

 

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca oz. zakaj organ ne razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazala na to, da organ z dokumenti oz. informacijami, ki so predmet zahteve pod 1., 2., 3., 5., 7., 8., 10. in 11. točko, poleg tistih, ki so bili prosilcu že posredovani in iz katerih bi lahko izhajali zahtevani podatki oz. zahtevane informacije, dejansko razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi dokumenti/informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

Zato IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v delu, ki si nanaša na 1., 2., 3., 5., 7., 8., 10. in 11. točko zahteve, ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

 

  1. Zahteva prosilca pod 4. točko

 

Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil zahtevo prosilca po dokumentu, iz katerega je razvidno, s katerim javnim naročilom je bila izvedena postavitev svetilke na dotični lokaciji, z obrazložitvijo, da v konkretnem primeru ni bil izveden postopek javnega naročanja po določbah ZJN-3, saj je organ, glede na vrednost investicije, pridobil le ponudbe, izbor pa je bil opravljen s pomočjo pogodbenega partnerja.

 

V tem delu IP poudarja, da je organ zahtevo prosilca obravnaval oz. bral preveč črkobralsko in upošteval le dejstvo, da je prosilec v zahtevi uporabil izraz »javno naročilo«, ni pa upošteval dejstva, da v konkretnem primeru (glede na vrednost naročila) ni bil izveden postopek javnega naročila po ZJN-3, ampak je bila postavitev dotične svetilke odrejena oz. naročena izključno z naročilnico, kar pomeni, da v konkretnem primeru t.i. »javno naročilo« predstavlja naročilnica za postavitev dotične svetilke. Prav tako že iz same opredelitve zahteve prosilca, kljub uporabi izraza »javno naročilo«, jasno izhaja, da se njegova zahteva nanaša na dokument oz. naročilo, s katerim je bila izvedena postavitev svetilke na dotični lokaciji. Zavedati se je namreč potrebno, da prosilec ne more (natančno) vedeti, kakšen postopek je bil izpeljan za postavitev dotične svetilke, napačno poimenovanje dokumenta s strani prosilca pa ne more biti razlog za zavrnitev njegove zahteve.

 

Glede na to, da je bila postavitev svetilke na dotični lokaciji izvedena izključno na podlagi naročilnice, čemur ne oporeka niti organ sam, je nedvomno, da se zahteva prosilca nanaša na točno to naročilnico, torej na naročilnico za postavitev svetilke na dotični lokaciji. Da je predmet zahteve prosilca pod 4. točko nedvomno naročilnica za postavitev svetilke na dotični lokaciji, izhaja tudi iz pritožbenih navedb prosilca.

 

IP je v pritožbenem postopku tako ugotovil, da organ razpolaga z dokumentom, ki ustreza zahtevi prosilca pod 4. točko, torej z naročilnico št. 67/2020-N z dne 25. 3. 2020, vezano na naročilo postavitve svetilke ob občinski cesti JP-782361. Naročilnico št. 67/2020-N z dne 25. 3. 2020 je organ IP posredoval dne 28. 10. 2020, po elektronski pošti.

 

Glede na dejstvo, da organ z zahtevano informacijo razpolaga v materializirani obliki, prav tako zahtevani dokument izvira iz delovnega področja organa, dokument izpolnjuje vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja (1. odstavek 4. člena ZDIJZ).

 

V nadaljevanju je IP presojal, ali so glede dostopa do navedenega dokumenta (naročilnice št. 67/2020-N z dne 25. 3. 2020) podane kakšne izjeme po 5.a in 6. členu ZDIJZ, pri čemer je ugotovil, da le-te v konkretnem primeru niso podane.

 

Zahtevani dokument sicer vsebuje ime in priimek podpisnika, vendar je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da gre za zaposlenega pri organu oz. župana, torej za javnega uslužbenca oz. funkcionarja. IP je že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki opravljajo javno funkcijo oz. so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javnega sektorja in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja (npr. odločba IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017). Na pogladi zgoraj navedenega torej ime in priimek javnega uslužbenca oz. funkcionarja nedvomno ne predstavlja varovanega osebnega podatka.

 

  1. Zahteva prosilca pod 9. točko

 

IP ugotavlja, da je v tem delu prosilec zahteval dokument, iz katerega so razvidne tehnične specifikacije dotične svetilke, kar pomeni, da bi se moral organ, v skladu s 25. in 26. členom ZDIJZ, ob uporabi določbe 17. člena ZDIJZ, ki zahteva, da prosilec opredeli zahtevano informacijo in izbire obliko zahtevane informacije (seveda ob predpostavki materializirane oblike), opredeliti do dostopa do konkretnega dokumenta. Glede na to, da je prosilec zahteval, da mu organ v elektronski obliki posreduje zahtevani dokument, organ pa mu je iz zahtevanega dokumenta zgolj izpisal zahtevane informacije in mu jih posredoval po navadni pošti v obliki odgovora, to pomeni, da organ ni odločal niti o dokumentu, ki je predmet zahteve, niti o obliki zahtevane informacije, v skladu s postavljeno zahtevo prosilca. Organ je s tem ravnal v nasprotju z zgoraj navedenimi določbami ZDIJZ, saj bi v tem delu moral prosilcu omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta, upoštevajoč izjeme iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, na način, kot je to zahteval prosilec.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ v tem delu napačno uporabil materialno pravo, zaradi česar je IP ugodil pritožbi prosilca, delno odpravil izpodbijano odločbo in sam odločil o zadevi.

 

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z dokumentom, na podlagi katerega je prosilcu pripravil odgovor št. 090-0007/2020-4 z dne 20. 5. 2020 oz. iz katerega je izpisal zahtevane podatke, in sicer gre za dokument/dopis podjetja ….z dne 29. 4. 2020 »Zadeva: Zahteva za dostop do informacij javnega značaja«, ki se nanaša na postavitev javne svetilke ob občinski cesti JP-782361. Predmetni dokument je organ IP posredoval dne 28. 10. 2020, po elektronski pošti.

 

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali zahtevani dokument (dopis podjetja …. z dne 29. 4. 2020 »Zadeva: Zahteva za dostop do informacij javnega značaja«, ki se nanaša na postavitev javne svetilke ob občinski cesti JP-782361) vsebuje katero od izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ, pri čemer je ugotovil, da le-te v konkretnem primeru niso podane.

 

Zahtevani dokument sicer vsebuje ime in priimek podpisnika, vendar je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da gre za direktorja oz. zakonitega zastopnika družbe, katerega ime in priimek ne predstavlja varovanega osebnega podatka. Skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS), Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Ur. l. RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07 – UPB, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15) kot varovanih osebnih podatkov namreč ni mogoče šteti imena in priimka družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen.

 

  1. Nova zahteva prosilca pod 3. točko

 

Prosilec je v pritožbi dodatno zahteval posredovanje naročilnic, vezanih na nakup in postavitev svetilke na dotični lokaciji, in sicer naročilnico št. 67/2020-N in št. 15-2020-N. V tem delu IP ugotavlja, da predmetne naročilnice niso bile predmet zahteve prosilca pod 3. točko oz. ne gre za dokumenta in katerih bi izhajale informacije iz 3. točke zahteve prosilca, kar pomeni, da gre v tem delu za t.i. novo zahtevo.

 

Je pa IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je predmet t.i. nove zahteve prosilca naročilnica št. 67/2020-N z dne 25. 3. 2020, ki pa je bila predmet zahteve prosilca oz. ustreza zahtevi prosilca pod 4. točko in o kateri je IP v tem pritožbenem postopku odločal in odločil, kot izhaja iz 2. točke obrazložitve te odločbe (»zahteva prosilca pod 4. točko«) oz. 1. točke izreka te odločbe.

 

Naročilnica št. 15/2020-N z dne 16. 1. 2020 za nakup solarne svetilke ni bila predmet nobene točke zahteve prosilca oz. ne ustreza nobeni točki zahteve prosilca z dne 24. 4. 2020 in posledično ni (bila) predmet konkretnega pritožbenega postopka, zato gre zahtevo po naročilnici št. 15/2020-N z dne 16. 1. 2020 šteti za novo zahtevo. Ker gre za novo zahtevo se IP v konkretnem pritožbenem postopku do nje ne more in niti ne sme opredeliti. Jo je pa dolžan obravnavati organ, in sicer kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

 

V pritožbi prosilec dodatno še navaja, da je organ šele po vloženi pritožbi ugotovil, da interni strokovni prevzem vzdrževalnih del ne zadošča in je zato angažiral zunanjega nadzornega inženirja ter izdelal zapisnik, ki ni zaveden v dokumentarno gradivo organa in nima datuma nastanka. Prosilec tako dvomi, da je bil prevzem dejansko izvršen dne 27. 3. 2020, na način in s prisotnostjo vseh navedenih, kot izhaja iz zapisnika, saj je svetilka postavljena pred vhod v njegovo hišo, pri čemer dne 27. 3. 2020 ni opazil nobene skupine znanih oseb (župan, direktor, nadzornik, ...), ki bi si ogledovale situacijo in izvedle prevzem. Glede navedenega IP pojasnjuje, da ni pristojen presojati oz. ugotavljati, zakaj dotični zapisnik ni zaveden v dokumentarno gradivo organa oz. zakaj ta ne vsebuje datuma nastanka, prav tako IP nima pristojnosti ugotavljati, ali je bil prevzem dejansko izvršen in ali so navedbe v zapisniku pravilne/resnične. IP v pritožbenem postopku, v okviru svojih pristojnosti, presoja le, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo oz. ali so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, in če so, ali so informacije javnega značaja prosto dostopne (v celoti ali delno).

 

Na podlagi zgoraj navedenega je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je prvostopenjski organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP, na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo. Glede 4. in 9. točke zahteve prosilca je IP ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in jih je dolžan prosilcu posredovati na način, določen v 1. točki izreka te odločbe. V delu glede 1., 2., 3., 5., 7., 8., 10. in 11. točke zahteve prosilca pa je IP pritožbo, na podlagi 1. dostavka 248. člena ZUP, zavrnil, ker je ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko ne razpolaga (2. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka