Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.08.2020
Naslov: prosilec - Občina Nazarje
Številka: 090-155/2020
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da se organ v izreku izpodbijane odločbe ni konkretno opredelil dokumentov, o katerih je odločal, zato se odločbe ne da preizkusiti. Tudi obrazložitev izpodbijane odločbe ni bila skladna z 214. členom ZUP, ker organ ni navedel glede katerih dokumentov je prosilcu ugodil, v katerem delu pa je njegovo zahtevo zavrnil. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-155/2020/5

Datum: 10. 8. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………(v nadaljevanju prosilec), z dne 23. 7. 2020, zoper odločbo Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje (v nadaljevanju organ), št. 090-0007/2020-5 z dne 17. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 23. 7. 2020 se ugodi in se odločba Občine Nazarje št. 090-0007/2020-5 z dne 17. 7. 2020 odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 24. 4. 2020 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na postavitev javne svetilke ob občinski cesti JP-782361, in sicer:

  • dokument oziroma izvleček iz dokumenta, iz katerega je razvidno, kdo in kdaj je predlagal postavitev javne svetilke na tem mestu,
  • dokument oziroma izvleček iz dokumenta, iz katerega so razvidni razlogi oziroma namen postavitve javne svetilke na tem mestu,
  • dokument oziroma izvleček iz dokumenta, iz katerega je razvidno, kdo in kdaj je odločil, da se postavi javna svetilka na tem mestu,
  • dokument oziroma izvleček iz dokumenta, iz katerega je razvidno, s katerim javnim naročilom je bila izvedena postavitev javne svetilke na tem mestu,
  • dokument oziroma izvleček iz dokumenta, iz katerega je razvidno, kdo je projektiral javno svetilko na tem mestu,
  • dokument oziroma izvleček iz dokumenta, iz katerega je razvidno, kdo je izvedel postavitev javne svetilke na tem mestu,
  • dokument oziroma izvleček iz dokumenta, iz katerega je razvidno, da je javna svetilka postavljena tako, da ne seva nad vodoravnico in ne presega meje osvetljevanja varovanja prostorov,
  • dokument oziroma izvleček iz dokumenta, iz katerega je razvidno, kdo je izvajal strokovni nadzor nad postavitvijo javne svetilke na tem mestu,
  • dokument oziroma izvleček iz dokumenta, iz katerega so razvidne tehnične specifikacije svetilke nameščene na tem mestu:

    • proizvajalec svetilke,
    • tip svetilke,
    • moč svetilke,
    • barvna temperatura svetlobe,
    • svetlobni tok svetilke,
    • ULOR svetilke,
    • življenjska doba svetilke,
    • IP zaščita svetilke

  • datoteko s fotometričnimi podatki nameščene svetilke na tem mestu v digitalni obliki,
  • dokument oziroma izvleček iz dokumenta, to je račun, iz katerega so razvidni razčlenjeni stroški postavitve javne svetilke na tem mestu (svetilka, drog, postavitev,..).

Z zahtevanimi informacijami se je prosilec želel seznaniti v obliki skenov dokumentov oziroma izvlečkov iz dokumentov in podatkovnih datotek v digitalni obliki po elektronski pošti.

 

Na zahtevo prosilca je organ odgovoril z dopisom št. 090-007/2020-4 z dne 20. 5. 2020, v katerem je prosilcu najprej pojasnil, da prejema številne pobude za postavitev javne razsvetljave. Pri tem so za uresničitev želja ali potreb v nekaterih primerih pogoji za izvedbo oteženi. Na lokacijah, kjer bi bili stroški zagotovitve električne energije in vseh potrebnih soglasij za postavitev javne razsvetljave visoki, so se odločili, da bodo predvideli postavitev solarnih svetilk. Za iskanje primernih ponudnikov omenjenih svetilk je organ vključil kot pogodbenega partnerja Zavod energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) iz Velenja. Skupaj z njim se je organ odločil za tri ponudnike solarnih svetilk. Njihove svetilke so postavili na treh različnih lokacijah. Obenem je organ vse tri krajevne skupnosti pozval, da mu posredujejo predloge, pobude o lokacijah za postavitev javne razsvetljave. S Strani KS Šmartno ob Paki je organ prejel pobudo za postavitev razsvetljave…….. Dalje je organ pojasnil, da postavlja javno razsvetljavo v javno korist v skladu z Odlokom o občinskih cestah in da za njeno postavitev na zemljišču, ki je v lasti občine, ni potrebno pridobiti soglasja. Prav tako ni potrebno zagotoviti tudi nekaterih ostalih pogojev, ki jih je prosilec navedel v svoji zahtevi (javno naročilo, projektiranje, nadzor, odločevalec). Skladno z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, se za takšno svetilko (prometno opremo) ne potrebuje dovoljenja za postavitev. Solarna svetilka, ki je postavljena na občinski cesti JP 782361 je izdelek podjetja Atriva d.o.o., ki je tudi preverilo njeno postavitev in priključitev. Od omenjenega podjetja je organ pridobil določene podatke, ki jih je zahteval prosilec, in mu jih posreduje:

  • svetilka je nameščena tako, da je s tem zadoščeno pogoju ULOR=0,
  • svetilka ni nameščena v neposredni bližini hiše in ne presega omejitve osvetljevanja varovanih prostorov,
  • tehnična specifikacija nameščene svetilke:

    • maksimalna moč svetilke je 60 W, vendar svetilka deluje v pametnem načinu, ki zagotavlja čim daljše delovanje pri primerni osvetljenosti (od 6-30 W),
    • barvna temperatura svetlobe je 400 K,
    • svetlobni tok svetilke je 8641m-43201m,
    • ULOR=0,
    • Življenjska doba LED modula in napajalnika je minimalno 50.000 h,
    • IP zaščita svetilke je IP66.

Organ še dodaja, da je glede na nastalo situacijo o postavitvi svetilke oziroma o njeni odstranitvi vprašal krajane, ki živijo na tem območju in so vezani na uporabo občinske ceste JP 782361. Vprašani krajani se s postavitvijo svetilke strinjajo. Nekateri so dali pobudo za postavitev dodatne svetilke.

 

O zahtevi prosilca je organ nato, dne 17. 7. 2020, izdal odločbo št. 090-0007/2020-5. V izreku odločbe je odločil, da se zahtevi prosilca delno ugodi. V obrazložitvi organ navaja, da je dne 24. 4. 2020 prejel zahtevo prosilca in da zahtevi ni mogoče v celoti ugoditi, ker organ vseh zahtevanih dokumentov nima in jih ne more izročiti prosilcu oziroma pripraviti izvlečka iz zahtevanega dokumenta. Navaja, da je glede na vrsto objekta – svetilka in glede na vrednost investicije pridobil vso potrebno dokumentacijo, ki jo je dolžan pridobiti. Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) določa klasifikacijo objektov, pravila razvrščanja in pravila računanja velikosti. V 9. členu uredba določa, da postavitev naprav za razsvetljavo, tudi če gre za koriščenje obnovljivih virov energije, ni gradnja, ampak vzdrževanje objekta – lokalne ceste in javne poti. Glede na klasifikacijo v uredbi je svetilka opredeljena kot prometna oprema ob objektu lokalna cesta in javna pot. Sama vrednost investicije ne presega mejnih vrednosti, da bi bilo potrebno izvesti postopek javnega naročanja. Dokumentacija o postopku javnega naročanja ne obstaja in kot takšna ne more biti izročena. Glede na vrednost investicije je organ pridobil tri ponudbe, ki so ustrezale zahtevam postavitve svetilke. Izbor je bil opravljen s pomočjo pogodbenega partnerja Zavoda KSSENA, ki se ukvarja z energetskim menedžmentom za lokalne skupnosti, izvaja energetske preglede stavb, izdeluje energetske izkaznice in akcijske načrte za zmanjšanje rabe energije, nudi strokovno svetovanje pri izvedbi investicijskih projektov za energetsko učinkovitost. Organ pojasnjuje, da prav tako ne obstaja projektna dokumentacija in dokumentacija opravljenega nadzora in posledično ne more biti izročena prosilcu. Organ svetilke postavlja na različnih lokacijah ob občinskih cestah, pri postavitvi upošteva zahteve občanov, ki največkrat podajo pobudo za postavitev. Ne mestih, kjer ni mogoča priključitev na električno energijo, organ izbere svetilke, ki izkoriščajo obnovljive vire energije. Solarna svetilka, ki je postavljena ob občinski cesti JP 782361 je izdelek ponudnika ATRIVA d.o.o. iz Radelj ob Dravi. Dokumente oziroma dokumentacijo, ki je vezana na tehnično specifikacijo svetilke in na parametre, s katerimi je opremljena osvetljenost in posledično svetlobne snope, je organ pridobil in je bila posredovana prosilcu. Organ posledično zaključuje, da je zahtevi prosilca delno ugodil. Dokumentacija, s katero organ razpolaga in je bila pridobljena ali izdelana, je bila prosilcu izročena, in sicer v digitalni obliki preko elektronskih sporočil ali v pisni obliki kot izvleček iz dokumenta.

 

Zoper odločbo organa št. 090-0007/2020-5 z dne 17. 7. 2020 je prosilec dne 23. 7. 2020 vložil pritožbo (dalje izpodbijana odločba). V njej navaja, da izrek odločbe ni strukturiran po točkah in tako ni jasno razvidno, katerim točkam je ugodeno in katere so zavrnjene. Podobno tudi obrazložitev ni strukturirana po točkah in tako ni jasno, kakšna je obrazložitev k posamezni točki. V obrazložitvi so po mnenju prosilca navedena neresnična dejstva, in sicer da mu je bila posredovana dokumentacija, ki je vezana na tehnično specifikacijo svetilke in na parametre, s katerimi je opredeljena osvetljenost in posledično svetlobni snopi in da mu je organ izročil dokumentacijo, s katero razpolaga, in sicer v digitalni obliki preko elektronskih sporočil in v pisni obliki kot izvleček iz dokumenta. Vztraja, da posredovane specifikacije navedene kot izvleček iz dokumenta nimajo elementov izvlečka iz dokumenta, saj izvirni dokument ni naveden (naslov, izdajatelj, datum nastanka, datum prejema, podpisnik..). Na podlagi take obrazložitve ni mogoče ugotoviti, ali dokument s specifikacijami obstaja, kakor tudi ne, ali so posredovane specifikacije verodostojne.

 

Pritožbo prosilca je organ dne 4. 8. 2020, z dopisom št. 090-007/2020-8 z dne 3. 8. 2020, odstopil v obravnavo IP.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije izvirajo iz njegovega delovnega področja. Sporno pa je vprašanje, s katerimi informacijami v zvezi z zahtevo prosilca z dne 24. 4. 2020 organ razpolaga in v katerem delu je ugodil zahtevi prosilca. IP je ob tem sledil pritožbenim navedbam prosilca, da niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, o katerih dokumentih je organ odločal in v katerem delu zahteve naj bi mu zahtevane dokumente (delno) posredoval. Prosilec namreč navaja, da od organa ni prejel nobenih dokumentov. Da bi bili ti posredovani, pa IP ni ugotovil niti iz priloženega spisa upravne zadeve.

 

IP ob tem ugotavlja, da je organ prosilcu v odgovoru št. 090-007/2020-4 z dne 20. 5. 2020 sicer posredoval določene informacije v obliki odgovorov, vendar pa navedenega ni mogoče šteti kot (delne) ugoditve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. V skladu z definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ se pojem informacije javnega značaja namreč nanaša le na že obstoječe dokumente (torej na informacije, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki). Iz navedenega sledi, da so prosilci po ZDIJZ upravičeni pridobiti »izvirne« dokumente in ne povzetkov oz. izvlečkov, ki jih zanje pripravi organ. Tako so upravičene pritožbene navedbe prosilca, da bi organ moral odločiti in mu posredovati dokumente.

 

Nadalje IP ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker iz izreka ne izhaja, o katerih posamičnih dokumentih (opredeljenih s številko in datumom) je organ odločal, iz obrazložitve pa niso razvidni razlogi, iz katerih bi sledila takšna obrazložitev. Organ v obrazložitvi zgolj navaja, da je »bila dokumentacija, s katero razpolaga« prosilcu že posredovana, pri čemer pa se organ ni konkretno opredelil do posameznega dela zahteve prosilca (ki jo je ta postavil v več točkah) in tako ni jasno, katere dokumente naj bi organ prosilcu posredoval, v katerem delu pa je njegovo zahtevo zavrnil. Iz pritožbe prosilca ob tem izhaja, da izpodbijani odločbi nasprotuje ravno iz razloga, ker ta ni strukturirana in obrazložena na način, da bi bilo jasno, v katerem delu je bilo njegovi zahtevi (delno) ugodeno.

 

Ker se organ ni opredelil do posameznih delov prosilčeve zahteve in posledično do posameznih dokumentov, ki so bili predmet njegovega odločanja, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Izrek izpodbijane odločbe posledično ni skladen z 213. členom ZUP, po katerem mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka, izrek pa mora biti kratek in določen, če je treba, pa se lahko razdeli na več točk. Tudi obrazložitev izpodbijane odločbe ni skladna z 214. členom ZUP, ker iz nje ni razvidno, o katerih konkretnih dokumentih je organ odločal in v čem je prosilcu (delno) ugodil, kateri del njegove zahteve pa je (delno) zavrnil. IP ob tem pojasnjuje, da je v smiselno podobni zadevi v zvezi že odločal (glej npr. odločbo št. 090-155/2018/4 z dne 17. 8. 2018).

 

Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje, katera izjema je glede konkretnega dokumenta podana in katere podatke na dokumentu je prekril, se odločbe ne da preizkusiti, saj zgolj s povzemanjem zahteve prosilca in zakonske podlage za zavrnitev zahteve, obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku, obrazložitev pa mora biti konkretizirana.

 

Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu). V skladu z 214. členom ZUP mora obrazložitev odločbe vsebovati:

  1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
  2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto;
  3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;
  4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;
  5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
  6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

 

V konkretnem primeru niti izrek niti obrazložitev izpodbijane odločbe nimata vseh zgoraj navedenih obveznih zakonskih sestavin, zaradi česar sta pomanjkljiva in odločbe ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. IP je zato moral izpodbijano odločbo odpraviti.

 

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker je IP ob pregledu dokumentacije ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zlasti zaradi nedoločenega izreka in pavšalne ter nekonkretizirane obrazložitve, ki je ostala zgolj na deklaratorni ravni, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo in pri katerem se vsa zahtevana dokumentacija tudi nahaja.

 

V ponovljenem postopku bo moral organ najprej (po posameznih točkah zahteve prosilca) ugotoviti, s katerimi dokumenti v zvezi s tem razpolaga v materializirani obliki. Organ je ob tem v izreku dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilec zahteva, so bili predmet njegove presoje in jih določno navesti (torej vsaj s številko, datumom dokumenta ali drugo identifikacijo).Nato se bo moral organ do teh dokumentov opredeliti z vidika morebitnih zakonskih izjem (6. člen ZDIJZ) in presoditi, ali je do njih mogoče prosilcu omogočiti vsaj delni dostop (v skladu s 7. členom ZDIJZ). V delu, v katerem z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, bo moral organ zahtevo prosilca zavrniti, pri čemer mora biti tako iz izreka kot iz obrazložitve odločbe jasno razvidno, na katero točko zahteve prosilca se takšna odločitev zavrnitev organa nanaša.

 

Tudi v obrazložiti odločbe se mora organ do posameznega dokumenta konkretno opredeliti in pojasniti razloge, zakaj je dostop do tega dokumenta delno zavrnil (katera zakonska izjema je podana). Prav tako se mora organ, glede vsakega posameznega dokumenta, opredeliti glede možnosti uporabe delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero vrsto podatkov je prekril (npr. prebivališče fizične osebe), kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) in katero izjemo predstavljajo.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, ker je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka