Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.11.2020
Naslov: prosilec - Občina Moravče
Številka: 090-254/2020
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilka je zahtevala dostop do informacij javnega značaja.  V zvezi z delom zahteve je organ izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilke zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, v preostalem delu zahteve pa je prosilki posredoval dokumente, s prekritimi osebnimi podatki oseb, ki niso zakoniti zastopniki pravnih oseb. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bilo o določenih dokumentih iz zahteve prosilke že odločeno z odločbo IP, zato je v tem delu odločbo organa, po uradni dolžnosti odpravil in zahtevo prosilke, na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP zavrgel. IP je v pritožbenem postopku še ugotovil, da je organ napačno navedel podatke prosilke in, da je izrek izpodbijane odločbe neizvršljiv, s čimer je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Zaradi podane bistvene kršitve postopka, je IP izpodbijano odločbo, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP, odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-254/2020/5

Datum: 19.11.2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. odstavka 247. člena, 1. odstavka 129. člena ter 2. in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilka), z dne 14. 10. 2020, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljevanju organ), št. 090-0014/2020-15 z dne 30. 9. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Odločba Občine Moravče št. 090-0014/2020-15 z dne 30. 9. 2020 se v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumentov iz 1., 6., 11., 21., 22., 27., 29., 30., 31., 32., 33., in 34. točke zahteve z dne 21. 9. 2020, odpravi po uradni dolžnosti.
  1. Pritožbi prosilke z dne 14. 10. 2020 zoper odločbo Občine Moravče št. 090-0014/2020-15 z dne 30. 9. 2020 se v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumentov iz 2., 3., 4., 5., 7., 8., 9., 10., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 23., 24., 25., 26., 28., 35., 36., 37. točke zahteve z dne 2. 9. 2020, ugodi in se izpodbijana odločba v tem delu odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

in

 

SKLEP:

 

  1. Zahteva prosilke se v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumentov iz 1., 6., 11., 21., 22., 27., 29., 30., 31., 32., 33., in 34. točke zahteve z dne 21. 9. 2020, zavrže kot nedovoljena.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je dne 2. 9. 2020 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer za fotokopije naslednjih dokumentov:

  1. popis zadeve št. 711-0010/2017 z datumom nastanka 28. 4. 2017,
  2. dokument, s katerim je bil Elektro Ljubljana obveščen vsaj 8 dni pred pričetkom gradnje,
  3. poročilo Elektro Ljubljana oz. zakoličbeni zapisnik,
  4. projektne pogoje in soglasje k projektu s strani Prodnik d.o.o.- GJI vodovod,
  5. projektne pogoje in soglasje k projektu s strani Telekom d.o.o.- GJI telefon,
  6. projektne pogoje in soglasje s strani Elektro Ljubljana d.d. – GJI elektrika,
  7. pojasnilo, zakaj niso bili pridobljeni pogoji in soglasja s strani Prodnik d.o.o., Telekom d.o.o. in Elektro Ljubljana d.d.,
  8. dokument s katerim je organ projektantu dokazal, da ima na izrisu profila P080 soglasje oz. pravico graditi,
  9. pojasnilo za zakonsko podlago »vtočnega jaška s čelnim vtokom«,
  10. dokument, ki izkazuje pozicijsko stanje navedenega jaška v naravi,
  11. pogodbo št. 430-0066/2017-4 z dne 14. 7. 2017,
  12. celotni spis št. 430-0066/2017,
  13. izpis objave iz spletne strani organa oz. portala javnih naročil, kjer je objavljen seznam, na katerem bo razbrati opis predmeta, vrsto predmeta in vrednost oddanega naročila brez DDV ter naziv gospodarskega subjekta, kateremu je bilo oddano naročilo, vezano na gradbeno pogodbo št. 430-0066/2017- 4 z datumom 14. 7. 2017,
  14. predračun št. 11/17, ki je bil predložen naročniku – organu, dne 13. 6. 2017,
  15. dokument z navodili naročnika - organa, s katerim se je izvajalec zavezal ob podpisu pogodbe,
  16. pojasnilo, zakaj izvajalec, ki se je v pogodbi zavezal k vzpostavitvi mejnikov, ki jih bo poškodoval ali porušil po končanih delih, ni na lastne stroške vzpostavil prvotnega stanja,
  17. odgovor s katerim je organ na kršitev opozoril izvajalca,
  18. račun s katerim je … s.p. kril organu te stroške,
  19. dokument s katerim je bil izvajalec … s.p. seznanjen, da je organ pridobil vsa soglasja in dovoljenja lastnikov sosednjih zemljišč, vezano na pravico graditi,
  20. vse zapise in zapisnike, narejene v teku izvajanja del, ki so podpisani s strani pooblaščenih predstavnikov naročnika in izvajalca,
  21. gradbeni dnevnik,
  22. gradbeno knjigo,
  23. končno situacijo za izvršena dela,
  24. predpisane ateste, certifikate (potrdilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vgrajenega materiala, ki pride v stik z živalmi),
  25. celotni spis 430-0066/2017 z vsemi dokumenti zadeve od 1-8,
  26. celotni spis 430-0084/2017 z vsemi dokumenti zadeve od 1-6,
  27. celotni spis 711-0010/2017 z vsemi dokumenti zadeve od 1- 9, vključno s podpisanimi predpogodbami, aneksi, pogodbami in dopisi, ki jih je organ naslavljal mejašem ob dotični cesti Pogled-jug,
  28. kopijo zapisnika, dnevnika oz. drug dokument, iz katerega bo izhajalo, kdo je ročno izrisal situacijo na tehničnem poročilu, kdo si je ogledal teren in kdaj ter kdo vse je bil takrat prisoten,
  29. razpis in sklep, na podlagi katerega je bil izbran izvajalec del (gradbena dela) na omenjeni cesti Pogled-jug,
  30. razpis in sklep, na podlagi katerega je bil izbran izvajalec del (asfaltiranje) na omenjeni cesti Pogled-jug,
  31. razpis in sklep, na podlagi katerega je bil izbran projektant – projektantsko podjetje za omenjeno cesto Pogled -jug,
  32. razpis in sklep, na podlagi katerega je bil izbran strokovni nadzorni organ na omenjeni cesti Pogled – jug,
  33. razpis in sklep, na podlagi katerega je bil izbran vzdrževalec cest na omenjeni cesti Pogled – jug,
  34. geodetski posnetek in pripadajoči certifikat,
  35. razpis in sklep, na podlagi katerega je bilo izbrano geodetsko podjetje,
  36. vse izdane naročilnice, ki so bile pogoj za obračun storitve, izvedenega geodetskega posnetka, za potrebe projektne dokumentacije parc. št. 1383 v k.o. Negastrn, na omenjeni cesti Pogled-jug,
  37. obvestilo in ostalo dokumentacijo, ki jo je organ bil dolžan posredovati UE Domžale, v zvezi z gradnjo omenjene ceste.

 

Zahtevi prosilke je organ delno ugodil in prosilki, z dopisom št. 090-0014/2020-14 z dne 30. 9. 2020, posredoval fotokopije naslednjih dokumentov:

  1. dokument št. 430-0066/2017-1 z dne 18. 7. 2017,
  2. dokument št. 430-0066/2017-2 z dne 5. 7. 2017,
  3. dokument št. 430-0066/2017-3 z dne 15. 6. 2017 oz. kopijo predračuna št. 11/17, ki je bil predložen naročniku – organu dne 13. 6. 2017,
  4. dokument št. 430-0066/2017-4 z dne 14. 7. 2017,
  5. dokument št. 430-0066/2017-5 z dne 14. 7. 2017,
  6. dokument št. 430-0066/2017-6 z dne 08. 1. 2018,
  7. dokument št. 430-0066/2017-7 z dne 26. 8. 2017,
  8. dokument št. 430-0066/2017-8 z dne 16. 1. 2018,
  9. dokument št. 430-0084/2017-1 z dne 16. 6. 2017,
  10. dokument št. 430-0084/2017-2 z dne 16. 6. 2017,
  11. dokument št. 430-0084/2017-3 z dne 24. 7. 2017,
  12. dokument št. 430-0084/2017-4 z dne 27. 7. 2017,
  13. dokument št. 430-0084/2017-5 z dne 11.12. 2017,
  14. dokument št. 430-0084/2017-6 z dne 10. 8. 2017,
  15. dokument št. 711-0010/2017-6 z dne 17. 5. 2017,
  16. dokument št. 711-0010/2017-7 z dne 17. 5. 2017,
  17. dokument št. 711-0010/2017-8 z dne  9. 11. 2018,
  18. dokument št. 711-0010/2017-9 z dne  4. 3. 2019,
  19. projektne pogoje in soglasje k projektu, s strani Elektro Ljubljana d.d..

 

V zvezi s 13. točko zahteve je organ prosilki posredoval napotilo na spletno stran:

https://www.enarocanje.si/EvidencnaNarocila/CSVIskalnikArhiva.aspx?token=morav%c4%8de&leto=2017, kjer ima organ objavljen seznam evidenčnih naročil, iz katerega je razbrati opis predmeta, vrsto predmeta, vrednost oddanega naročila brez DDV ter naziv gospodarskega subjekta, ki mu je bilo oddano naročilo, vezano na gradbeno pogodbo št. 430-0066/2017- 4 z datumom 14. 7. 2017.

 

Preostali del zahteve prosilke je organ zavrnil z odločbo št. 090-0014/2020-15 z dne 30. 9. 2020. V obrazložitvi je organ pojasnil, da je prosilka v 7., 9., in 16. točki zahtevala odgovore na vprašanja oz. pojasnila, zato je organ njeno zahtevo v tem delu zavrnil, saj odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve in komentarji ne prestavljajo informacije javnega značaja. Organ je na podlagi vpogleda v elektronsko bazo ODOS, v aktivno in tekočo zbirko ter v arhivske spise, ugotovil, da ne razpolaga z zahtevanimi informacijami iz 2., 4., 5., 8., 10., 15., 17., 18., 19., 21., 22., 23., 24., 29., 30., 31., 32., 33., 34., 35., in 36. točke zahteve, zato je dostop do teh dokumentov zavrnil. Glede zavrnitve 27. točke zahteve je organ pojasnil, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, ki jih ni mogoče anonimizirati na način, da posameznik ne bi bil določljiv, saj je prosilka zahtevala dostop do dokumentov za točno določene osebe, zato tudi delni dostop do teh dokumentov ni možen. Organ je še pojasnil, da je prosilki v posredovanih dokumentih, skladno s Splošno uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), posredoval dokumente s prekritimi osebnimi podatki oseb, ki niso zakoniti zastopniki pravnih oseb, in sicer v naslednjih dokumentih:

  • dokument št. 430-0066/2017-7 z dne 26. 8. 2017,
  • dokument št. 430-0084/2017-2 z dne 16. 6. 2017,
  • dokument št. 430-0084/2017-3 z dne 24. 7. 2017,
  • dokument št. 430-0084/2017-4 z dne 27. 7. 2017,
  • dokument št. 430-0084/2017-5 z dne 11. 12. 2017,
  • dokument št. 430-0084/2017-6 z dne 10. 8. 2017,
  • dokument št. 711-0010/2017-9 z dne 4. 3. 2019.

 

Dne 14. 10. 2020 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-0014/2020-15 z dne 30. 9. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedla, da je v izpodbijani odločbi navedeno napačno ime in naslov prosilke, zato je odločba nezakonita in je ni moč šteti za pravilno. Prosilka je izpostavila, da iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da se zahteva delno zavrne, medtem, ko organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da ne razpolaga z nekaterimi zahtevanimi informacijami. Prosilka je pojasnila svoje mnenje glede varnosti vtočnega jaška ter kršitev gradbene pogodbe št. 430-0066/2017-4 z dne 14. 7. 2017, s strani izvajalca … s.p.. Glede na to, da je organ nezakonito, brez dovoljenja oz. dogovora ali predpogodbe, kot tudi brez potrebnega dovoljenja za novogradnjo, posegel v privatno zemljišče, zahteva, da ji organ posreduje kopije vseh predpogodb, ki so bile sklenjene z mejaši ob sporni cesti, za katere organ zavrača dostop, s sklicevanjem na 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-0014/2020-23 z dne 29. 10. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka prereka izpodbijano odločbo v celoti.

 

K točki 1 izreka odločbe in k točki 1 izreka sklepa

 

IP ugotavlja, da je o pravici prosilke do dostopa do zahtevanih dokumentov iz 1., 6., 11., 21., 22., 27., 29., 30., 31., 32., 33., in 34. točke zahteve, organ že odločil z odločbo št. 090-0014/2020-6 z dne 14. 8. 2020, zoper katero je prosilka dne 2. 9. 2020 vložila pritožbo, o kateri pa je IP že odločil z odločbo št. 090-205/2020/7 z dne 13. 10. 2020. Navedeno odločbo je prosilka prejela 19. 10. 2020, zoper njo pa lahko skladno s poukom o pravnem sredstvu sproži upravni spor na Upravnem sodišču.

 

Glede na to, da je prosilka tako z zahtevo z dne 2. 9. 2020, kot s tokratno zahtevo z dne 17. 7. 2020, zahtevala del istih dokumentov, in sicer popis zadeve št. 711-0010/2017 z datumom nastanka 28. 4. 2017, projektne pogoje in soglasje s strani Elektro Ljubljana d.d. – GJI elektrika, pogodbo št. 430-0066/2017-4 z dne 14. 7. 2017, gradbeni dnevnik, gradbeno knjigo, celotni spis št. 711-0010/2017 z vsemi dokumenti zadeve od 1-9, vključno s podpisanimi predpogodbami, aneksi, pogodbami in dopisi, ki jih je organ naslavljal mejašem ob dotični cesti Pogled-jug, razpis in sklep, na podlagi katerega je bil izbran izvajalec del (gradbena dela) na omenjeni cesti Pogled- jug, razpis in sklep, na podlagi katerega je bil izbran izvajalec del (asfaltiranje) na omenjeni cesti Pogled- jug, razpis in sklep, na podlagi katerega je bil izbran projektant – projektantsko podjetje za omenjeno cesto Pogled- jug, razpis in sklep, na podlagi katerega je bil izbran strokovni nadzorni organ na omenjeni cesti Pogled – jug, razpis in sklep, na podlagi katerega je bil izbran vzdrževalec cest na omenjeni cesti Pogled – jug ter geodetski posnetek in pripadajoči certifikat, IP ugotavlja, da je organ pri odločanju spregledal dejstvo, da je prosilka iste (navedene) dokumente že zahtevala s prvo zahtevo, torej z dne 17. 7. 2020 in da je bilo o tej zahtevi že odločeno na drugi stopnji, kot že navedeno, z odločbo IP št. 090-205/2020/7 z dne 13. 10. 2020.

 

Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilke meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). IP ugotavlja, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba v celoti napačna. Navedeno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 2021/2010-30 z dne 14. 3. 2012. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru podana bistvena kršitev postopka v smislu 2. odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti.

 

Po določbi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ker je bilo o navedenih dokumentih že odločeno, je treba del zahteve prosilke, ki se nanaša na posredovanje dokumentov iz 1., 6., 11., 21., 22., 27., 29., 30., 31., 32., 33., in 34. točke, skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, zavreči s sklepom, kar je IP storil na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke sklepa.

 

K točki 2 izreka odločbe

 

IP nadalje ugotavlja, da je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 2. 9. 2020 na organ naslovila prosilka …, medtem ko iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ odločil o zahtevi prosilke …. Iz izreka izpodbijane odločbe ob tem tudi ne izhaja, o katerih posamičnih dokumentih (opredeljenih s številko in datumom) je organ odločal, prav tako ni razvidno, v katerem delu je organ prosilki dostop delno zavrnil (torej, na katerih konkretnih dokumentih je prekrival podatke in katere konkretne podatke je prekril na posameznem dokumentu ter iz katerega razloga). Iz pritožbe prosilke ob tem izhaja, da izpodbijani odločbi nasprotuje ravno iz razloga, ker meni, da navedeni osebni podatki prosilke niso njeni in da organ ni v celoti odločil o njeni zahtevi.

 

Zaradi navedenega dejstva, ker je organ napačno navedel podatke prosilke in ker je izrek izpodbijane odločbe neizvršljiv, je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral ugotoviti, poleg tega pa se v obrazložitvi tudi ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral. Obrazložitev izpodbijane odločbe namreč tudi ni skladna z 214. členom ZUP, ker iz nje ni razvidno, o katerih konkretnih dokumentih je organ odločal in v čem je prosilki (delno) ugodil, kateri del njene zahteve pa je (delno) zavrnil. Posledično je IP ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

 

Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

 

Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. Glede na to, da organ z izpodbijano odločbo ni odločil o celotni zahtevi prosilke (ni odločil o 3., 28., in 37. točki), prav tako organ zatrjevane izjeme varstva osebnih podatkov ni konkretiziral in apliciral na posamezne dokumente, obrazložitev izpodbijane odločbe pa je ostala zgolj na deklaratorni ravni, IP ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zato je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna dokumentacijo. IP je zato pritožbi prosilke ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Pri tem je organ v ponovljenem postopku dolžan upoštevati naslednja navodila, v čem je treba dopolniti postopek:

 

  • Konkretna opredelitev zahtevane informacije javnega značaja

Da bi bilo odločbo mogoče preizkusiti, mora vsebovati pravilne podatke prosilke in vse sestavine, ki jih določa 214. člen ZUP.[1] Organ se mora zato opredeliti do vprašanja, kaj točno prosilec zahteva in kateri konkretni dokumenti so bili predmet odločanja, in posledično ugotavljati s temi dokumenti povezano dejansko stanje in dokaze. To pomeni, da mora organ primarno ugotoviti in v odločbi navesti (s številkami in/ali datumi), katere konkretne dokumente bo presojal in nato za vsakega posebej ugotavljati, ali predstavlja informacijo javnega značaja. Definicija informacije javnega značaja je navedena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Pri tem pa je bistveno, da se v postopku po ZDIJZ odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato navajanje razlogov prosilke za vložitev zahteve ni potrebno in ne relevantno pri odločanju.

 

  • Obrazložitve izjem od prostega dostopa in izvedbe delnega dostopa

V ponovljenem postopku je organ v izreku dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilka zahteva, so bili predmet njegove presoje in jih določno navesti ter opredeliti, v katerem delu se dostopu do posameznega dokumenta delno ugodi. V primeru odobritve delnega dostopa do zahtevanih dokumentov je organ dolžan v izreku jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilka zahteva, so bili predmet njegove presoje, jih določno navesti ter opredeliti, katero vrsto podatkov je prekril (npr. ime in priimek fizične osebe), kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) in katero izjemo predstavljajo.

 

  • Pri utemeljitvi izjem od prostega dostopa mora organ v ponovljenem postopku

upoštevati 6. točko prvega odstavka 214. člena ZUP, iz katere izhaja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek. Med razlogi za pomembnost jasnosti obrazložitve so dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi, hkrati obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, prav tako pa obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

 

Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kateri konkretni dokumenti so bili predmet njegove presoje, in nadalje, ali so glede vsakega izmed teh dokumentov posebej izpolnjeni vsi elementi zatrjevane izjeme, ter posledično, katere podatke na vsakem posameznem dokumentu je treba prekriti, se odločbe ne da preizkusiti, saj zgolj s povzemanjem zahteve prosilca in zakonske podlage za zavrnitev zahteve, obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku, obrazložitev pa mora biti za ta namen konkretizirana. V ponovljenem postopku je zato organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilka zahteva in izpolnjujejo kriterije za obstoj informacije javnega značaja, so predmet njegove presoje ter jih določno navesti (torej vsaj s številko in datumom dokumenta) in se konkretno opredeliti do vsakega posameznega dokumenta (torej pojasniti, iz katerega dokumenta izhaja posamezna informacija, ki jo zahteva prosilec ter katera izjema je podana pri posameznem dokumentu in konkretno obrazložiti, ali so izpolnjeni vsi elementi za obstoj te izjeme.

 

  • Vsebina izreka odločbe

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ v ponovljenem postopku lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. V skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP mora biti izrek kratek in določen (jasen oz. nedvoumen). V postopku po ZDIJZ to pomeni, da mora biti v izreku odločbe odločeno o vseh zahtevkih stranke, poleg tega pa morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so bili predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu A se prekrijeta ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Če bo organ prosilcu omogočil dostop do zahtevanih podatkov v celoti, o tem ne bo izdal odločbe, ampak bo napravil le uradni zaznamek (22. člen ZDIJZ).

 

Sklepno

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena, ker so podane bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. IP je zato pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe.

 

K točki 3 izreka odločbe in k točki 2 izreka sklepa

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe in 2. točke izreka sklepa.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 


 

 


 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003, VS15303, izhaja, da odločbe ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe.