Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 23.09.2020
Naslov: prosilec - Občina Moravče
Številka: 090-188/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije glede ureditve nove ceste med parcelo organa in njegovimi lastniškimi parcelami. Zahtevi prosilca je organ delno ugodil in prosilcu posredoval dokumente s katerimi tozadevno razpolaga, glede dokumentov s katerimi organ ne razpolaga, pa je zahtevo prosilca zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec že razpolaga s projektom za gradnjo, zato glede tega dokumenta nima več pravovarstvenega interesa, posledično je IP pritožbo prosilca, na podlagi 2. točke 248. člena, v tem delu zavrnil. Ker organ z drugimi zahtevanim dokumenti ne razpolaga, je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-188/2020/6

Datum: 23. 9. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi , (v nadaljevanju prosilec), z dne 10. 8. 2020, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljevanju organ), št. 090-0021/2020-3 z dne 24. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 10. 8. 2020 zoper odločbo Občine Moravče št. 090-0021/2020-3 z dne 24. 7. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 26. 6. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer za fotokopije naslednjih dokumentov:

  1. Uradni vestnik, kjer je objavljen Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Moravče za leto 2020;
  2. Tehnično poročilo označitve meje v naravi ter parcelacije v celoti;
  3. Projekt za gradnjo;
  4. Geodetski posnetek dejanskega stanja pred začetkom gradnje;
  5. Naročilnico in pripadajoči račun (poročilo) podjetja KPL d.o.o. Ljubljana, ki je izvedlo asfaltiranje in iz katerega je razviden datum zaključka del;
  6. Vlogo za izdajo potrdila o namenski rabi prostora za njegove lastniške parcele (za katere ni dal soglasja);
  7. Potrdilo o namenski rabi prostora v Občini Moravče z opravilno številko: 3501-007/2020-2 z dne 18. 5. 2020.

 

Zahtevi prosilca je organ delno ugodil in prosilcu z dopisom št. 090-0021/2020-2 z dne 24. 7. 2020, posredoval pogodbo in račun (poročila) podjetja KPL d.o.o., vlogo za izdajo potrdila o namenski rabi zemljišča št. 3501-0077/2020-1 in potrdilo o namenski rabi zemljišča št. 3501-0077/2020-1. V zvezi z zahtevo prosilca za posredovanje uradnega vestnika, kjer je objavljen Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Moravče za leto 2020, je organ prosilcu posredoval napotilo na internetno stran organa, kjer je zahtevan dokument objavljen. Preostali del zahteve prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-0021/2020-3 z dne 24. 7. 2020. V obrazložitvi je organ pojasnil, da ni prejel tehničnega poročila označitve meje v naravi in parcelacije ter projekta za gradnjo in geodetskega posnetka stanja pred začetkom gradnje, zato organ z navedenimi dokumenti ni razpolagal in z njimi ne razpolaga niti danes.

 

Dne 10. 8. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-0021/2020-3 z dne 24. 7. 2020, (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da mu je organ z dopisom št. 478-0024/2020-6 že posredoval eno stran tehničnega poročila označitve meje v naravi ter parcelacije s podpisi in prekritimi imeni. Na podlagi ZDIJZ prosilec ponovno zahteva tehnično poročilo označitve meje v naravi ter parcelacije v celoti. Glede zahtevanega projekta za gradnjo je prosilec pojasnil, da bi moral biti narejen pred pričetkom del na terenu v juliju 2017 in bi moral biti na vpogled lastnikom zemljišča ob tangirani cesti. Organ se je o zahtevanem projektu za gradnjo prvič razpisal v dokumentu št. 371-0099/2019-2 z dne 10. 12. 2019. Prosilec je pojasnil, da se projekt sicer imenuje »Izvedbeni načrt za modernizacijo nekategorizirane ceste Pogled, IZN št. 30/17«, v katerega mu je organ dovolil le vpogled dne 18. 12. 2019. Na podlagi ZDIJZ zahteva kopijo izvedbenega načrta za modernizacijo nekategorizirane ceste Pogled, IZN št. 30/17, v celoti, z vsemi soglasji in mnenji, kopijo ponudbe in naročilnice, na podlagi katere je bil izbran izvajalec - projektant PINO d.o.o., za izdelavo tega izvedbenega načrta. Prosilec je še pojasnil, da je v zvezi z zahtevanim geodetskim posnetkom stanja pred začetkom gradnje v 5. členu Pravilnika za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah, ki je izdan na podlagi 10. odstavka 18. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10), navedeno: »Izvedbeni načrt za izvedbo je načrt izdelan na podlagi potrjene projektne naloge iz prejšnjega člena«. V četrtem členu v 4. točki in razdelku je navedeno: »8.2 podlage za projektiranje vsebujejo navodila za izdelavo geodetskega načrta, v skladu s predpisi o izdelavi geodetskega načrta ter območje obdelave, opremljeno predvsem s podatki in elementi o reliefu, stavbah, javnih objektih, vodah, komunalni infrastrukturi, naravni in kulturni dediščini in ipd.« Po mnenju prosilca navedeno pomeni, da mora lastnik oz. upravljalec, v tem primeru organ, razpisati javno naročilo na podlagi le-tega in izbrati najboljšega ponudnika - izvajalca, ki bi izdelal geodetski posnetek dejanskega stanja na terenu, skupaj s certifikatom v digitalni obliki, kateri pa je osnova za projektiranje, ki bi ga glede na izbrano ponudbo izvedel projektant. Prosilec zahteva, da mu organ na podlagi ZDIJZ in v sklopu pritožbe posreduje kopijo geodetskega posnetka, ki je bil podlaga za izdelavo izvedbenega načrta in geodetski posnetek trase stare ceste (pred decembrom 2016), ki jo je bil po zakonu dolžan posneti na terenu geodet (predizmera), in je po naročilu organa urejal mejo med parcelo št. 1383 v k.o. 1949-Negastrn  in sosednjimi zemljišči.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-0020/2020-5 in 090-0021/2020-5 z dne 25. 8. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-0020/2020-5 in 090-0021/2020-5 z dne 25. 8. 2020 je organ navedel, da bo o novih zahtevah prosilca z dne 10. 8. 2020 odločil pravočasno.

 

IP je organ dne 10. 9. 2020, z dopisom št. 090-188/2020-2, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel dne 15. 9. 2020. V njem je organ pojasnil, da na odseku, za katerega prosilec zahteva informacije, ni izvajal gradnje nove ceste, temveč je izvajal le investicijsko - vzdrževalna dela na že obstoječi javni poti, zato s projektom za gradnjo nove ceste ne razpolaga. Za zadevni odsek je organ naročil tehnično dokumentacijo izvedbeni načrt za modernizacijo nekategorizirane javne ceste odsek jp763341 - Pogled 12 št. IZN št. 30/17, v katero je prosilec že vpogledal, z dopisom št. 090-0021/2020/6 z dne 7. 9. 2020, pa jo je prosilcu tudi naknadno posredoval. V zvezi z zahtevanim geodetskim posnetkom stanja je organ ponovno pojasnil, da je na navedenem odseku izvajal le investicijsko-vzdrževalna dela, za katera je v skladu s takrat veljavnim Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08, 61/17 - GZ in 36/18, v nadaljevanju pravilnik), naročil izdelavo idejne zasnove (IDZ), saj za investicijsko-vzdrževalna dela ni potreboval gradbenega dovoljenja, medtem, ko bi geodetski posnetki trase morali biti priloženi projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Namen IDZ je pridobitev projektnih pogojev oz. soglasij za priključitev pristojnih soglasodajalcev. IDZ skladno z 10. in 11. členom pravilnika ne vsebuje geodetskih posnetkov, zato organ z njimi tudi ne razpolaga. Glede tehničnega poročila označitve meje v naravi in parcelacije je organ pojasnil, da jih za stranke, v postopkih evidentiranja urejene meje in parcelacij pripravijo pooblaščenci, kar pa organ ne prejeme, temveč prejme le na njihovi podlagi izdane odločbe Geodetske uprave. Zaradi lastnega arhiva in evidence je organ sicer pridobil fotokopijo zadnje strani zapisnika, s podpisi prisotnih z dne 21.10. 2019, ki pa ga je dne 27. 5. 2020, z dopisom št. 478-0024/2020-6, že posredoval prosilcu.

 

IP je prosilca dne 16. 9. 2020, z dopisom št. 090-188/2020/4, pozval na izjasnitev, ali je prejel izvedbeni načrt za modernizacijo nekategorizirane ceste Pogled, IZN št. 30/17 in ali še vztraja pri pritožbi glede zavrnitve dostopa do navedenega dokumenta.  Odgovor prosilca je IP prejel dne 21. 9. 2020. V njem je prosilec pojasnil, da  je  navedeni dokument s strani organa prejel 21. 9. 2020. Prosilec je še pojasnil postopek, kako je bil izvedbeni načrt za modernizacijo nekategorizirane ceste Pogled, IZN št. 30/17 narejen, pri čemer niso bila upoštevana lastniška razmerja. Navedel je še, da je s strani organa prejel tudi dokumente, za katere ni zaprosil, glede protiprašne zaščite obstoječe ceste pa je zahteval dokumente iz leta 2019 in ne iz leta 2017.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Iz pritožbe prosilca izhaja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

IP najprej pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve z dne 26. 6. 2020 bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločitve, št. 090-0021/2020-3 z dne 24. 7. 2020, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

 

Prosilec v pritožbi zahteve namreč ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 26. 6. 2020 ni zahteval. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Glede na navedeno se IP ni opredelil do na novo zahtevanih dokumentov, saj navedeno ni bilo predmet odločanja v tem postopku. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da je organ v dopisu št. 090-0020/2020-5 in 090-0021/2020-5 z dne 25. 8. 2020 navedel, da bo o novih zahtevah prosilca z dne 10. 8. 2020 odločil pravočasno.

 

Na podlagi obrazložitve organa in pritožbe prosilca IP ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo odločil o delu zahteve prosilca z dne 26. 6. 2020, s katero je prosilcu zavrnil dostop do tehničnega poročila označitve meje v naravi in parcelacije, projekta za gradnjo in geodetskega posnetka stanja pred začetkom gradnje. Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga s tehničnim poročilom označitve meje v naravi in parcelacijo, projektom za gradnjo ter geodetskim posnetkom stanja pred začetkom gradnje.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

 

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

 

Iz spisovne dokumentacije in pojasnil organa izhaja, da se zahtevani projekt za gradnjo imenuje »Izvedbeni načrt za modernizacijo nekategorizirane ceste Pogled, IZN št. 30/17«, ki ga je organ prosilcu naknadno posredoval z dopisom št. 090-0021/2020/6 z dne 7. 9. 2020, navedeno pa je dne 21. 9. 2020, potrdil tudi prosilec v odgovoru na poziv IP št. 090-188/2020/4. Ker prosilec s projektom za gradnjo oz. izvedbenim načrtom za modernizacijo nekategorizirane ceste Pogled, IZN št. 30/17, že razpolaga, glede tega dokumenta nima več pravovarstvenega interesa, ker je organ njegovi zahtevi za dostop do informacije javnega značaja v tem delu ugodil. IP je že večkrat zavzel stališče, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati istih informacij javnega značaja, saj za to nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno in so mu bile zahtevane informacije javnega značaja že posredovane, tako da z njimi dejansko razpolaga. Če so bile zahtevane informacije prosilcu posredovane, namreč ta v pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Tako stališče je IP npr. zavzel v odločbi št. 0900-77/2007/4 z dne 24. 5. 2007, št. 090-184/2015 z dne 9. 2. 2016, št. 0902-9/2018 z dne 21. 12. 2018, št. 090-41/2019 z dne 20. 2. 2019. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče RS, npr. v sklepu št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011, iz katerega izhaja, da če je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, že bil odpravljen in tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala, ta ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka in je tožbo posledično treba zavreči. Podobno izhaja iz sklepa Upravnega sodišča RS, št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. V predmetni zadevi je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca, na podlagi 2. točke 248. člena, v tem delu zavrnil.

 

Po pregledu spisovne dokumentacije IP nadalje ugotavlja, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanim tehničnim poročilom označitve meje v naravi in parcelacijo ter geodetskim posnetkom stanja pred začetkom gradnje, ni razpolagal. Iz celotne zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP).

 

IP ob tem še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da so bila v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa te niso bistvene, ker na ugotovljeno dejansko stanje niso vplivale. Organ namreč prosilcu informacij, s katerimi dejansko ne razpolaga, ne more posredovati. Posledično je IP pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 


 

 


 

 


 

 


 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka