Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.09.2020
Naslov: prosilec - Občina Moravče
Številka: 090-182/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije glede ureditve meje med parcelo organa in njegovimi lastniškimi parcelami. Zahtevi prosilca je organ delno ugodil in prosilcu posredoval dokumente s katerimi tozadevno razpolaga, glede dokumenta s katerim organ ne razpolaga, pa je zahtevo zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-182/2020/3

Datum: 17. 9. 2020

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi , ki ga zastopa (v nadaljevanju prosilec), z dne 10. 8. 2020, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljevanju organ), št. 090-0020/2020-3 z dne 24. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 10. 8. 2020 zoper odločbo Občine Moravče št. 090-0020/2020-3 z dne 24. 7. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je dne 26. 6. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer fotokopije naslednjih dokumentov:

  1. Naročilnico, ki jo je organ posredoval podjetju Konfin d.o.o iz Domžal, za ureditev meje med parcelo št. ... k.o. 1949-Negastrn in njegovimi lastniškimi parcelami.
  2. Naročilnice, ki jih je organ posredoval podjetju Konfin d.o.o. iz Domžal, za označitev meje med parcelo št. ... k.o. 1949-Negastrn in njegovimi lastniškimi parcelami.
  3. Naročilnico, ki jo je organ posredoval podjetju, ki je opravil zakoličbo trase ceste po »projektu«, ki poteka po parceli št. ... k.o. 1949-Negastrn in meji na njegove lastniške parcele.
  4. Naročilnico, ki jo je organ posredoval podjetju Konfin d.o.o. iz Domžal, za označitev meje med parcelo št. ... k.o. 1949-Negastrn in vsemi sosednjimi (tudi njegovimi) lastniškimi parcelami.
  5. Naročilnico, ki jo je organ posredoval podjetju Konfin d.o.o. iz Domžal, za parcelacijo njegovih lastniških parcel.

 

Zahtevi prosilca je organ delno ugodil in prosilcu z dopisom št. 090-0020/2020-2 z dne 23. 7. 2020, posredoval naročilnico št. 2016/000254 za Konfin d.o.o., za ureditev meje nepremičnine parcelna št. ... k.o. 1949 Negastrn iz leta 2016, ki je bila tudi podlaga za v letu 2017 izvedeno označitev meje, naročilnico št. 2019/000234 za Konfin d.o.o., za ureditev (označitev) meje nepremičnine parcelna št. ... k.o. 1949 Negastrn iz leta 2019, naročilnico št. 2019/000243 za Konfin d.o.o. za ureditev meje (parcelacijo) parcelna št. ... k.o. 1949 Negastrn iz leta 2019. Del zahteve prosilca, ki se nanaša na posredovanje kopije naročilnice, ki jo je organ posredoval podjetju, ki je opravil zakoličbo trase ceste po »projektu«, ki poteka po parceli št. ... k.o. 1949-Negastrn in meji na prosilčeve lastniške parcele,  je organ zavrnil z odločbo št. 090-0020/2020-3 z dne 24. 7. 2020. V obrazložitvi je organ pojasnil, da v letu 2019 ni opravil zakoličbe trase ceste, saj je šlo za izvedbo protiprašne zaščite obstoječega vozišča, zato organ z zahtevano naročilnico ni razpolagal in z njo ne razpolaga niti danes.

 

Dne 10. 8. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-0020/2020-3 z dne 24. 7. 2020, v kateri je navedel, da  po ZDIJZ nikoli ni zaprosil za podatke o zakoličbi trase v letu 2019, saj je ni bilo. Prosilec je še navedel, da ga zapis organa, da je bila v letu 2019 izvedena protiprašna zaščita obstoječega vozišča zanima, zato od organa zahteva, da mu na podlagi ZDIJZ in v sklopu pritožbe posreduje kopijo dokumenta - ponudbe, ki bo izkazovala, kdo je bil izvajalec protiprašne zaščite obstoječega vozišča, kopijo skice – prikaza, v katerem delu je bila izvedena protiprašna zaščita obstoječega vozišča, kopijo naročilnice, ki jo je organ izdal izvajalcu, ki je opravil protiprašno zaščito obstoječega vozišča, kopijo dokumenta, ki izkazuje datum izvedbe protiprašne zaščite obstoječega vozišča na terenu in kopijo dokumenta, ki izkazuje soglasje oz. dovoljenje lastnika zemljišča, da se protiprašna zaščita obstoječega vozišča lahko izvede na privatnem zemljišču.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-0020/2020-5 in 090-0021/2020-5 z dne 25. 8. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-0020/2020-5 in 090-0021/2020-5 z dne 25. 8. 2020 je organ navedel, da bo o novih zahtevah prosilca z dne 10. 8. 2020 odgovoril pravočasno.

 

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-182/2020/2 z dne 2. 9. 2020. Organ je ponovno preveril in pojasnil, da zakoličba trase ceste po projektu, ki poteka po parceli organa in meji na lastniške parcele prosilca, s strani organa nikoli ni bila zahtevana, zato organ s takšno naročilnico ne razpolaga. Organ je navedel, da je prosilcu posredoval vse naročilnice, s katerimi razpolaga v zvezi z odmero in označitvijo meje na navedenih parcelah.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Iz pritožbe prosilca izhaja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

IP najprej pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve z dne 26. 6. 2020 bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločitve, št. 090-0020/2020-3 z dne 24. 7. 2020, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

 

Prosilec v pritožbi zahteve namreč ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 26. 6. 2020 ni zahteval. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Glede na navedeno se IP ni opredelil do na novo zahtevanih dokumentov, saj navedeno ni bilo predmet odločanja v tem postopku. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da je organ v dopisu št. 090-0020/2020-5 in 090-0021/2020-5 z dne 25. 8. 2020 navedel, da bo o novih zahtevah prosilca z dne 10. 8. 2020 odločil pravočasno.

 

IP tako ugotavlja, da je organ v odločbi št. 090-0020/2020-3 z dne 24. 7. 2020 odločil o dostopu do naročilnice za zakoličbo trase ceste v letu 2019, pri čemer ni upošteval časovnega okvirja zahtevane informacije. Glede na zahtevo in pritožbo prosilca IP ugotavlja, da je prosilec zahteval naročilnico, ki jo je organ posredoval podjetju, ki je opravil zakoličbo trase ceste po »projektu«, ki poteka po parceli št. ... k.o. 1949-Negastrn in meji na njegove lastniške parcele, brez časovnega okvirja, česar pa organ ni upošteval pri odločanju, zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali organ razpolaga s kopijo naročilnice, ki jo je organ posredoval podjetju, ki je opravilo zakoličbo trase ceste po »projektu«, ki poteka po parceli št. ... k.o. 1949-Negastrn in meji na prosilčeve lastniške parcele, ne glede na leto izvedbe te zakoličbe.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

 

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 2. 9. 2020, IP ne dvomi v navedbe organa, da z naročilnico, ki jo je organ posredoval podjetju, ki je opravilo zakoličbo trase ceste po »projektu«, ki poteka po parceli št. ... k.o. 1949-Negastrn in meji na prosilčeve lastniške parcele, organ v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal, saj takšna storitev s strani organa nikoli ni bila zahtevana. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Organ je namreč prosilcu posredoval vse naročilnice, s katerimi tozadevno razpolaga. Iz vsega navedenega izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

 

Ker iz zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ izhaja, da so zavezanci dolžni posredovati le informacije, s katerimi razpolagajo, pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.

 

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti (organ pri odločanju ni upošteval časovnega okvirja zahtevanih informacij in je zahtevo prosilca omejil na leto 2019), ki pa niso bistvene, ker na ugotovitev, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, niso vplivale, zato je IP pritožbo, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke