Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 04.10.2018
Naslov: prosilec - Občina Mengeš
Številka: 090-181/2018
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

 

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje določene dokumentacije v zvezi z izgradnjo večnamenske športne dvorane. Njegovo zahtevo je organ v delu zavrgel zaradi neizpolnjevanja procesnih pogojev iz 17. člena ZDIJZ, v delu pa zaradi neobstoja dokumenta ter izjeme varstva upravnega postopka ter dokumenta v nastajanju, zavrnil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ ni pravilno uporabil materialnega prava in ni popolno ugotovil dejanskega stanja, zato je v tem delu ugodil pritožbi prosilca ter zadevo v tem obsegu vrnil organu v ponovno odločanje. V preostalem delu je IP sledil navedbam organa, da z zahtevano informacijo ne razpolaga in zato zavrnil pritožbo prosilca. 
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-181/2018/8

Datum: 4. 10. 2018

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 6. 6. 2018, zoper odločbo št. 090-4/2018-3 z dne 28. 5. 2018, Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 6. 6. 2018 zoper odločbo Občine Mengeš, št. 090-4/2018-3 z dne 28. 5. 2018, se delno ugodi in se odpravita I. točka v celoti in II. točka izreka v delu, ki se nanaša na dodatne zadeve in dokumente k PGD vlogi in samo PGD vlogo oddano v letu 2018, ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. Pritožba prosilca z dne 6. 6. 2018 zoper II. točko izreka odločbe Občine Mengeš, št. 090-4/2018-3 z dne 28. 5. 2018 se zavrne v delu, ki se nanaša na ugotovitve organa glede pogojev o posegih v Mestnem parku glede na veljavni OPN.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 23. 4. 2018 na organ naslovil dopis, s katerim je zaprosil za tretje nadaljevanje seznanitve z zadevami in dokumenti, ki so se zgodile oz. izdelanimi dokumenti, podpisani akti/sklepi od zadnje seznanitve, dne 1. 12. 2017 in z zahtevanimi stvarmi, s katerimi prosilec še ni bil seznanjen. Predvsem z:

- manjkajočimi zadevami (glej zabeležko tretjega nadaljevanja z dne 11. 12. 2017);

- dodatnimi zadevami in dokumenti k PGD vlogi in s samo PGD vlogo v pripravi oz. oddani v letu 2018;

- vašimi ugotovitvami glede pogojev o posegih v Mestnem parku glede na veljavni OPN.

Prosilec je navedel, da seznanitev pričakuje v roku 10 dni, to je do vključno 30. 5. 2018. Prosilec je organu istega dne ponovno poslal elektronsko sporočilo ter navedel, da s čim še ni bil seznanjen je znano že dalj časa, predvsem ga zanimajo novi dokumenti, predvsem pa projekt za gradbeno dovoljenje s prilogami, tudi najnovejšimi. Posebej je zaprosil tudi za ugotovitve organa glede pogojev o posegih v Mestnem parku glede na veljavni OPN (112. Člen) ter organ vprašal, ali je PGD že oddal kot vlogo za GD na UE Domžale?

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z izpodbijano odločbo, s katero je:

- zavrgel njegovo zahtevo v delu, ki se nanaša na seznanitev z zadevami in dokumenti, ki so se zgodile oz. izdelanimi dokumenti, podpisanimi akti/sklepi od zadnje seznanitve dne 1. 12. 2017 in seznanitev z manjkajočimi zadevami ter

- zavrnil njegovo zahtevo v delu, v katerem je zahteval seznanitev z ugotovitvami občine glede pogojev o posegih v Mestnem parku glede na veljavni OPN (dokument ne obstaja) in dodatne zadeve in dokumente k PGD vlogi in samo PGD vlogo v pripravi oz. oddani v letu 2018 (dokument je v izdelavi, varstvo upravnega postopka).

 

Dne 6. 6. 2018 se je prosilec zoper navedeno odločitev organa pritožil in pritožbo poslal v vednost tudi IP. Dne 30. 7. 2018 je prosilec na IP ponovno naslovil dopis, v katerem je navedel, da se organ na njegovo pritožbo ni odzval in hkrati IP zaprosil za presojo in ukrepanje. Navedeni dopis, skupaj s pritožbo z dne 6. 6. 2018, je IP v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP posredoval organu.

 

V pritožbi z dne 6. 6. 2018 je prosilec navedel, da je izpodbijana odločba neutemeljena, saj gre za prekinitev dosedanjega ustreznega in neproblematičnega seznanjanja. Prosilec meni, da je opredeljevanje dokumentacije projekta za gradbeno dovoljenja kot zaupno gradivo, neutemeljena. Navaja, da gre za javnosti dostopne informacije, še toliko bolj pa so te informacije, glede na poslovnik in statut, dostopne članu sveta občine. Iz navedenih razlogov prosilec odločbo o zavrnitvi dokončanja seznanitve v celoti zavrača kot neutemeljeno. IP naproša, da poskrbi, da se postopek seznanitve po korakih seznanitve korektno zaključi. Prosilec je pritožbi dodal tudi pojasnila in komentarje na neustrezne in sporne navedbe v izpodbijani odločbi. Dne 24. 9. 2018 je IP prejel elektronsko sporočilo prosilca, ki navaja, da organ enostavno ignorira pravico do seznanitve - z dolgo odločbo, ki bi jo moral IP izničiti in zahtevati, da se seznanitev dokonča, tako da se izdela zapisnik.

 

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

 

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP dne 26. 9. 2018 pri organu opravil ogled in camera, o katerem je napravil zapisnik št. 090-181/2018/5 z dne 26. 9. 2018. Ogled brez prisotnosti strank pomeni procesno dejanje IP, da kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot pravna oseba javnega prava zavezan po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da na načelni ravni dokumenti, s katerimi razpolaga organ, in ustrezajo vsem trem osnovnim kriterijem, ki so predeljeni v prvem odstavka 4. člena ZDIJZ (gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija se nahaja v materializirani obliki), predstavljajo informacije javnega značaja. Kar pa seveda ne pomeni, da so tovrstne informacije avtomatično tudi prosto dostopne.

 

Še preden se IP spusti v obravnavo konkretnega primera, želi na tem mestu pojasniti določene pojme na področju dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec namreč v vlogah večkrat omenja seznanitev po korakih in izdelavo zapisnika kot zaključek seznanitve. Prav tako se v spisovni dokumentaciji pojavlja navedba v zvezi z »upravičenostjo« člana občinskega sveta do dostopa do zahtevanih dokumentov.

 

IP pojasnjuje, da postopek dostopa do informacij javnega značaja ureja ZDIJZ, pri čemer se za vprašanja, ki jih ta ne ureja, subsidiarno uporabljajo določbe ZUP. IP poudarja, da niti ZDIJZ niti ZUP v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja ne poznata instituta seznanitve po korakih in izdelave zapisnika o tem. Postopek dostopa do informacij javnega značaja se namreč vselej vodi na podlagi prejete zahteve stranke, pri čemer ima organ dve možnosti, in sicer:

- stranki v celoti ugodi in o tem napravi uradni zaznamek (prvi odstavek 22. člena ZDIJZ);

- strankino zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, pri čemer o tem izda pisno odločbo (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ).  

Iz zgoraj navedenega sledi, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja zakonsko reguliran postopek, pri čemer je organ na podlagi vložene zahteve prosilca, dolžan (v javnem interesu) odločati v upravnem postopku, v okviru in na podlagi zakona, ki pa, kot že zgoraj navedeno, ne pozna postopka seznanitve po korakih in pisanja zapisnika. Dosedanje postopanje organa, glede na to, da je bilo zahtevam prosilca ugodeno, IP razume v luči prvega odstavka 22. člena ZDIJZ, »prekinitev« seznanitve, kot to navaja prosilec, pa v luči drugega odstavka 22. člena ZDIJZ.

 

V zvezi s pozivi prosilca organu, da naj odloči v določenem roku, IP opozarja na 23. člen ZDIJZ. Ta določa, da je organ dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. Iz navedenega izhaja, da zakon jasno določa rok za odločitev, kar pomeni, da vnaprejšnje postavljanje kakršnikoli rokov za odločitev s strani prosilca nima pravne podlage in zato tudi ni upravičeno. 

 

Prav tako IP pojasnjuje, da je treba v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije (npr. občinski svetnik), saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec.

 

Kot že zgoraj navedeno, je organ z izpodbijano odločbo zahtevo prosilca v delu zavrgel zaradi neizpolnjevanja procesnih pogojev iz 17. člena ZDIJZ, v delu pa zaradi neobstoja dokumenta ter izjeme varstva upravnega postopka ter dokumenta v nastajanju, zavrnil.

 

Organ je glede dela prosilčeve zahteve, ki se nanaša na »seznanitev z zadevami in dokumenti, ki so se zgodile oz. izdelanimi dokumenti, podpisanimi akti/sklepi od zadnje seznanitve dne 1. 12. 2017 in na manjkajoče zadeve« ugotovil, da je ta do te mere ne konkretizirana, da ne omogoča njene obravnave, hkrati pa ne izpolnjuje procesnih pogojev, kot jih določa 17. člen ZDIJZ (kateremu organu se pošilja zahteva, opredelitev zahtevanih dokumentov, način seznanitve). Vse to je organ vodilo k zavrženju dela te zahteve. IP se ne more strinjati s takšno odločitvijo organa. Slednji se v izpodbijani odločbi sklicuje zgolj na 17. člen ZDIJZ in 66. člen ZUP, zanemari pa določbi 18. člena ZDIJZ (dopolnitev zahteve) in 67. člena ZUP. V primeru nepopolnosti zahteve tako ZDIJZ kot tudi ZUP zavezujeta organ k aktivnemu postopanju. V skladu s 18. členom ZDIJZ  mora organ v primeru, ko je zahteva nepopolna in jo zaradi tega ne more obravnavati, pozvati prosilca, da jo dopolni v določenem roku. Vsebinsko podobno določbo vsebuje tudi 67. člen ZUP, ki določa, da v kolikor je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ od stranke zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti tudi rok, v katerem jo mora dopolniti. Iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi organ ravnal v skladu s citiranimi določbami, kar pomeni, da ni pravilno uporabil materialnega prava, posledično pa zato ni ugotovil popolnega dejanskega stanja. Prav tako IP ne more slediti navedbi organa, da zahteva prosilca ne vsebuje določene opredelitve zahtevane informacije. Kot že zapisano, ima organ vselej možnost in tudi dolžnost pozvati prosilca na dopolnitev, kadar meni, da vloga prosilca ni popolna oz. je nerazumljiva. Glede na to, da je organ prosilcu že omogočal seznanitev z dokumentacijo v zvezi z večnamensko športno dvorano in glede na zahtevo z dne 23. 4. 2018, ki pomeni za prosilca nadaljevanje zadeve, kar izhaja iz »zadeve« elektronskega sporočila, kjer je med drugim tudi naveden predmet zahteve, IP težko razume, da organ ni mogel razbrati, s čim točno se želi seznaniti prosilec. Pa četudi bi bilo temu tako, bi moral organ ravnati v skladu z 18. členom ZDIJZ in 67. členom ZUP. Prav tako IP ne more slediti organu, da prosilec ni navedel organa, kateremu pošilja zahtevo. Iz elektronskega sporočila z dne 23. 4. 2018 (zahteva prosilca) izhaja, da je prosilec kot prejemnika navedel Občina Mengeš – Vložišče/Glavna pisarna, obcina.mengesping@mengespong.si.

 

V skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, se je IP odločil za izvedbo ogleda in camera.

 

Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je prosilec vpogledal v vso dokumentacijo projekta Večnamenske športne dvorane, vključno od objave javnega natečaja leta 2009 do izdaje prvotnega gradbenega dovoljenja, kar izhaja tudi iz izpodbijane odločbe in zapisnika o vpogledu z dne 11. 12. 2017. Nadalje je organ pojasnil, da je zaradi prostorskih potreb šole in izgradnje vzhodnega prizidka, prvotni projekt preprojektiral, izvedel postopek s pogajanji in zaprosil za izdajo novega gradbenega dovoljenja. Seznanitve z navedeno dokumentacijo, tj. v novem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, pa organ prosilcu zaradi varstva teka upravnega postopka (dokument v izdelavi) ni omogočil. Organ je pojasnil, da navedeni postopek vodi pod opr. št. 430-6/2017, v katerem je pod zaporedno št. 12 med drugim evidentirana tudi projektna dokumentacija v zadevi spremembe in dopolnitve PD nizkoenergijska večnamenska športna dvorana pri OŠ Mengeš, ki je bila med drugim tudi predmet zahteve prosilca z dne 23. 4. 2018. Organ je dodal, da upoštevajoč dejstvo, da je postopek pravnomočno končan, nima nikakršnih zadržkov, da se prosilec seznani s celotno PGD dokumentacijo.

 

IP pojasnjuje, da morajo biti za informacijo javnega značaja izpolnjeni trije osnovni pogoji, in sicer informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki. Če so navedeni pogoji izpolnjeni, je organ pri postopanju in odločanju po ZDIJZ dolžan v nadaljevanju presojati, ali so dokumenti, ki predstavljajo informacije javnega značaja, javno dostopni (v celoti ali delno), in se konkretno opredeliti do vsakega posameznega dokumenta. IP ugotavlja, da organ navedenega v obravnavani zadevi ni storil.

 

Organ je s tem, ko ni ugotovil resničnega dejanskega stanja in v ta namen ni ugotovil vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, kršil načelo materialne resnice iz 8. člena ZUP. Tudi iz določb ZUP o postopku pred izdajo odločbe izhaja, da je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Organ je torej dolžan nedvomno ugotoviti dejansko stanje.

 

Vsebina obrazložitve upravne odločbe mora v skladu z 214. členom ZUP vsebovati:

1.     obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;

2.     ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto;

3.     razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;

4.     navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba;

5.     razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in

6.     razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

 

IP ugotavlja, da se organ v postopku na prvi stopnji ni opredelil do posameznih dokumentov z vidika njihove vsebine in ni presojal, ali je morebiti podana katera izmed zakonskih izjem po prvem odstavku 6. člena ali 5.a členu ZDIJZ, zaradi katere se dostop lahko zavrne. Glede na to, da je nepopolno ugotovil dejansko stanje, je organ posledično napačno uporabil materialno pravo, zaradi česar se izpodbijane odločitve ne da preizkusiti. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim tudi omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku.

 

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.

 

V ponovljenem postopku je organ glede dela zahteve prosilca, ki ga je zavrgel, dolžan ravnati v skladu z določili 18. člena ZDIJZ in 67. člena ZUP, glede zavrnitve dokumentacije zaradi obstoja izjem pa jasno opredeliti, kateri konkretni dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje. Če bo organ ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje katero od izjem iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se mora (po posameznih dokumentih) konkretno opredeliti do tega, katera zakonska izjema od prostega dostopa je podana in jo tudi utemeljiti. V primeru obstoja katere od izjem mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št…. se prekrije ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. Organ naj pri oblikovanju izreka upošteva določbe prvega in drugega odstavka 22. člena ZDIJZ, iz katerih izhaja, da se pisna odločba izda, če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, in temu ustrezno oblikuje vsebino obrazložitve odločbe.

 

V zvezi z zavrnitvijo dostopa do ugotovitev organa glede pogojev o posegih v Mestnem parku glede na veljavni OPN, je organ na ogledu in camera pojasnil, da takšen dokument pri organu ne obstaja, saj ga niti ni dolžan ustvariti. Organ je pojasnil, da skladnost posega presoja upravni organ, ki izdaja gradbeno dovoljenje, pri čemer je organ vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložil vsa potrebna dovoljenja in soglasja soglasodajalcev. Gre torej za dokumente drugih udeležencev in ne organa samega, kot to zahteva prosilec v vlogi z dne 23. 4. 2018. Glede na navedbe organa v pritožbenem postopku IP nima razloga, da v delu po posredovanju ugotovitev organa ne bi v celoti sledil njegovim navedbam, in sicer, da ne razpolaga z navedenimi ugotovitvami, ki jih je zahteval prosilec. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z zahtevanimi ugotovitvami organa in jih npr. noče posredovati prosilcu. IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih prosilec navaja v pritožbi, četudi bi bil npr. moral. Povedano drugače, argument, da bi organ skladno z zakonodajo ali pogodbenimi določili moral posedovati določeno dokumentacijo, v pritožbenih postopkih na področju dostopa do informacij javnega značaja ni relevanten.

 

IP je na podlagi vseh zgoraj navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato je pritožbi ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je tako odločitev organa delno odpravil na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi. Pritožbo glede posredovanja ugotovitev organa glede pogojev o posegih v Mestnem parku glede na veljavni OPN je IP, v skladu s 248. členom ZUP, zavrnil zaradi neobstoja dokumenta.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

 

Zoper 1. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

Zoper 2. in 3. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

Postopek vodila :                                                                     

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.                                                

asistentka svetovalca     

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav

informacijska pooblaščenka