Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 06.11.2020
Naslov: prosilec - Občina Medvode
Številka: 090-238/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje dokumentov in podatkov v zvezi z upravljanjem javnega dobra na javnih (gozdnih) poteh na določenih parcelnih številkah. Zahtevi prosilca je organ delno ugodil in prosilcu posredoval dokumente s katerimi tozadevno razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z drugimi dokumenti v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal, zato je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-238/2020/4

Datum: 6.11.2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 30. 9. 2020, zoper odločbo Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2020-3 z dne 25. 9. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 30. 9. 2020 zoper odločbo Občine Medvode št. 090-5/2020-3 z dne 25. 9. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 6. 8. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov in podatkov, ki so bili v minulih 10 letih do sedaj ustvarjeni, pridobljeni ali so nastali in se hranijo v zbirkah dokumentarnega gradiva organa v zvezi z upravljanjem javnega dobra, katerega upravljalec je organ, in sicer na javnih (gozdnih) poteh s parcelnimi številkami … vse v k.o. Spodnje Pirniče.

 

Zahtevi prosilca je organ delno ugodil in prosilcu posredoval fotokopijo sklepa in odločbe Geodetske uprave RS, št. 02112-96/2018-7 z dne 4. 1. 2019, s prekritimi osebnimi podatki lastnikov oz. upravljavcev parcel. Preostali del zahteve prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-5/2020-3 z dne 25. 9. 2020. V obrazložitvi je organ pojasnil, da sklep in odločba Geodetske uprave RS, št. 02112-96/2018-7 z dne 4. 1. 2019 vsebujeta osebne podatke skladno z definicijo osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1, za kar pa organ ni našel zakonske podlage za razkritje, zato je dostop do varovanih osebnih podatkov zavrnil in prosilcu posredoval sklep in odločbo Geodetske uprave RS, št. 02112-96/2018-7 z dne 4. 1. 2019, s prekritimi osebnimi podatki lastnikov oz. upravljavcev parcel. Organ je ugotovil, da z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, ne razpolaga, zato jih prosilcu ne more posredovati.

 

Dne 30. 9. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-5/2020-3 z dne 25. 9. 2020, (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da mu organ zaprošenih informacij z izpodbijano odločbo ni posredoval v elektronski obliki, kot je v zahtevi z dne 6. 8. 2020 zahteval, prav tako pa iz izpodbijane odločbe ne izhajajo razlogi, zakaj mu je bil zahtevani način seznanitve zavrnjen. Prosilec je še navedel, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje nobenih konkretnih spisovnih zadev ali konkretizirane evidence oz. zbirke dokumentarnega gradiva, ki so bile v predmetnem postopku ugotavljanja dejanskega stanja pregledane.

 

Po prejemu pritožbe prosilca je organ, dne 30. 9. 2020, prosilcu posredoval sklep in odločbo Geodetske uprave RS, št. 02112-96/2018-7 z dne 4. 1. 2019, s prekritimi osebnimi podatki lastnikov oz. upravljavcev parcel, še v elektronski obliki.

 

Dne 30. 9. 2020 je prosilec na organ naslovil elektronsko sporočilo, s katerim je potrdil prejem zahtevanih dokumentov v željeni obliki. Prosilec je navedel, da pritožbeni razlog v tem delu ni več podan, da pa še vedno obstaja absolutno bistvena kršitev pravil upravnega postopka, ker izpodbijana odločba ni obrazložena na način, da bi jo bilo možno preizkusiti, ali je bilo dejansko stanje ugotovljeno v celoti in pravilno.

 

Organ izpodbijane odločbe v preostalem delu po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-5/2020-11 z dne 14. 10. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

V dopisu št. 090-5/2020-11 z dne 14. 10. 2020 je organ pojasnil, da je zahtevane informacije iskal v dokumentarnem sistemu ODOS in da je vpogledal v korespondenco, ki jo je po elektronski pošti organ vodil s Krajevno skupnostjo Pirniče, na območju katere se nahajajo predmetne parcelne številke. V zvezi z morebitnimi ukinitvami javnega dobra na predmetnih parcelah, je organ vpogledal tudi v gradivo za seje občinskega sveta, na katerih so bili obravnavani predlogi sklepov za ukinitev javnega dobra, in sicer v:

  • 3. sejo občinskega sveta z dne 15. 2. 2020;
  • 6. sejo občinskega sveta z dne 17. 5. 2011;
  • 8. sejo občinskega sveta z dne 6. 12. 2011;
  • 11. sejo občinskega sveta z dne 3. 4. 2012;
  • 16. sejo občinskega sveta z dne 20.11. 2012;
  • 18. sejo občinskega sveta z dne 5. 2. 2013;
  • 24. sejo občinskega sveta z dne 3. 12. 2013;
  • 25. sejo občinskega sveta z dne 18. 3. 2014;
  • 28. sejo občinskega sveta z dne 16. 6. 2014;
  • 4. sejo občinskega sveta z dne 10. 2. 2015;
  • 6. sejo občinskega sveta z dne 14. 4. 2015;
  • 7. sejo občinskega sveta z dne 16. 6. 2015;
  • 12. sejo občinskega sveta z dne 23.12. 2015;
  • 13. sejo občinskega sveta z dne 27. 1. 2016;
  • 16. sejo občinskega sveta z dne 29. 6. 2016;
  • 17. sejo občinskega sveta z dne 28. 9. 2016;
  • 19. sejo občinskega sveta z dne 16. 11. 2016;
  • 20. sejo občinskega sveta z dne 7. 12. 2016;
  • 23. sejo občinskega sveta z dne 21. 6. 2017;
  • 24. sejo občinskega sveta z dne 11. 10. 2017;
  • 26. sejo občinskega sveta z dne 28. 2. 2018;
  • 29. sejo občinskega sveta z dne 26. 9. 2018;
  • 6. sejo občinskega sveta z dne 19. 6. 2019;
  • nadaljevanje 8. seje občinskega sveta z dne 11. 12. 2019;
  • 9. sejo občinskega sveta z dne 20. 5. 2020;
  • 11. sejo občinskega sveta z dne 23. 9. 2020.

 

Organ je še navedel, da se celotno gradivo za seje občinskega sveta, za mandat 2014 do 2018 in za mandat 2018 do 2022, nahaja tudi na spletni strani organa. Na podlagi navedenega je organ ugotovil, da z drugimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

 

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-238/2020/2 z dne 21. 10. 2020. Organ je ponovno preveril, ali razpolaga še s kakšnimi dokumenti, ki bi po vsebini ustrezali zahtevi prosilca. Odgovor organa je IP prejel dne 23. 10. 2020, v katerem je ta pojasnil, da je vpogledal v informacijski sistem ODOS, in sicer po naslednjih kriterijih: katastrski občini (k.o. Spodnje Pirniče), po navedenih parcelnih številkah, kriteriju subjekta - Krajevni skupnosti Pirniče, po kriteriju ukinitev javnega dobra. Organ je IP posredoval zaslonske slike (t.i. print screen), ki dokazujejo, da iskani kriteriji zahtevanih informacij, v sistemu ODOS, ne vrnejo zapisov. Organ je še pojasnil, da je glede predmetnih zemljišč opravil poizvedbo tudi v Oddelku OPR, Pravni službi, v GIS-u pa je preveril, za katera zemljišča gre in ali so bila predvidena za ukinitev javnega dobra, v kolikor bi morda v prihodnosti bila predmet kakšnega pravnega posla. Organ je ugotovil, da ukinitve javnega dobra na predmetnih parcelnih številkah še niso bile predlagane. Na podlagi vsega navedenega je organ ponovno ugotovil, da z drugimi dokumenti tozadevno ne razpolaga.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga v zvezi z upravljanjem javnega dobra, katerega upravljalec je organ, in sicer na javnih (gozdnih) poteh s parcelnimi številkami 1064, 1064/2, 1075/2, 1063/3, 1063/6, vse v k.o. Spodnje Pirniče, ki so bili v minulih 10 letih do sedaj ustvarjeni, pridobljeni ali so nastali in se hranijo v zbirkah dokumentarnega gradiva organa.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

 

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

 

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 23. 10. 2020, IP ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval vso dokumentacijo, s katero tozadevno razpolaga, zato IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Organ je IP tudi posredoval dokazila, zaslonske slike informacijskega sistema ODOS, v katerem ima organ evidentirane vse zadeve, iz katerih izhaja, da zahtevanih informacij ni mogoče najti. Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da so navedbe organa vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP).

 

Ker iz zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ izhaja, da so zavezanci dolžni posredovati le informacije, s katerimi razpolagajo, pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj organ z drugimi dokumenti tozadevno ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

 

IP ob tem še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka