Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 22.10.2020
Naslov: prosilec - Občina Medvode
Številka: 090-218/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Oblika seznanitve
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval vse anekse k dotičnim pogodbam, pri čemer je dokumente želel pridobili v elektronski obliki. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in prosilcu po navadni pošti, v obliki fotokopije, posredovan en dokument. V pritožbi je prosilec navedel, da dokumenta ni prejel v želeni obliki, prav tako iz odločbe ne izhaja, da organ z drugimi dokumenti, kot s tistim, ki ga je prosilcu že posredoval, ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu resnično dokument posredoval v obliki, ki je ni zahteval, vendar pa je organ naknadno, po prejemu pritožbe prosilca, prosilcu dotični dokument posredoval tudi po elektronski pošti. Prav tako je IP ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, kot s tistim, ki ga je prosilcu že posredoval, ne razpolaga. IP je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-218/2020/4

Datum: 22. 10. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 21. 9. 2020, zoper odločbo …. (v nad. organ), št. 090-5/2020-2 z dne 3. 9. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožba prosilca z dne 21. 9. 2020 zoper odločbo Občine Medvode št. 090-5/2020-2 z dne 3. 9. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 6. 8. 2020 na organ vložil zahtevo za posredovanje vseh aneksov k pogodbam, ki so bili morebiti sklenjeni z vsemi lastniki mejnih zemljišč lokalne (občinske) ceste v …., na odseku med križiščem s …. in začetkom strnjenega dela naselja pri hiši številka …., zaradi dokončnih izmer in potrebnega poračuna/odkupa predmetnih zemljišč za potrebe obnove tega dela ceste, ki je bila realizirana (obnova), pred približno dvema letoma. Dokumente prosilec želi pridobiti v elektronski obliki, na elektronski naslov ….

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-5/2020-2 z dne 3. 9. 2020, s katero je zahtevi delno ugodil in prosilcu, po navadni pošti, v obliki fotokopij, posredoval aneks k pogodbi za dosego javne koristi št. 478-75/2016-4 z dne 15. 7. 2019, s prekritimi osebnimi podatki.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 21. 9. 2020 vložil pritožbo, v kateri navaja, da iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, ali organ razpolaga še s katerimi drugimi aneksi k pogodbam, ki so bili morebiti sklenjeni z lastniki mejnih zemljišč lokalne (občinske) ceste v …. Prav tako prosilec navaja, da je dokumente želel pridobiti po elektronski pošti oz. v elektronski obliki in ne po navadni pošti, v obliki fotokopij.

 

IP je dne 1. 10. 2020 prejel dopis organa št. 090-5/2020-5 z dne 29. 9. 2020, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dodatno je organ navedel, da drugi aneksi k pogodbam niso bili sklenjeni in posledično organ z njimi ne razpolaga.

 

Dne 6. 10. 2020 je organ IP po elektronski pošti obvestil, da je prosilcu aneks k pogodbi za dosego javne koristi št. 478-75/2016-4 z dne 15. 7. 2019 naknadno posredoval tudi po elektronski pošti oz. v elektronski obliki na naslov…, in sicer dne 30. 9. 2020, kar izhaja iz posredovane priloge (elektronsko sporočilo, s katerim je organ prosilcu po elektronski pošti posredoval predmetni dokument).

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje:

 

  1. Ali je organ sledil zahtevi prosilca pri izbiri načina oz. oblike posredovanja zahtevane informacije?

 

Iz zahteve (kot tudi pritožbe) izhaja, da je prosilec zahtevane informacije/dokumente želel pridobiti po elektronski pošti oz. v elektronski obliki na naslov …in ne v obliki, na kakršnega mu je organ omogočil dostop, torej v obliki fotokopije.

 

Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Po 2. odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti tudi, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Vezanost organa na prosilčevo izbiro oblike, v kateri želi prejeti informacije, izhaja tudi iz 14. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16; v nad.: Uredba), ki določa, da lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo, če je informacija javnega značaja tako v elektronski kot v fizični obliki. Če je informacija javnega značaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ lahko zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali fizične oblike v elektronsko obliko skladno s to Uredbo.

 

Glede na navedene določbe organ nima pravice odreči prosilcu pravice do izbire oblike, v kateri želi prejeti zahtevane informacije, razen kadar tako določa zakon (npr. 2. odstavek 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico). Po 2. odstavku 27. člena ZDIJZ pa ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval, kot to določa 2. odstavek 17. člena ZDIJZ.

 

IP je ugotovil, da je organ s tem, ko je prosilcu z izpodbijano odločbo omogočil dostop do zahtevanih informacij v drugi obliki, kot je bila zahtevana (namesto elektronske oblike je omogočil dostop do fotokopije), odločil mimo zahteve prosilca.

 

Odločitev organa v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, ki se nanaša na obliko seznanitve prosilca, torej ni bila pravilna in posledično je organ na prvi stopnji v tem delu napačno uporabil materialno pravo.

 

Ne glede na navedeno pa je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu, po prejemu pritožbe zoper izpodbijano odločbo, zahtevani dokument posredoval tudi v obliki oz. na način, kot je to zahteval prosilec, torej po elektronski pošti na naslov …, kar je organ izkazal z elektronskim sporočilom, ki ga je IP posredoval z dne 6. 10. 2020.

 

Glede na to, da je bil prosilec s strani organa, po prejemu pritožbe zoper izpodbijano odločbo, z zahtevnim dokumentom nedvomno seznanjen v obliki oz. na način, kot je zahteval, torej po elektronski pošti na naslov …, je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena.

 

  1. Ali organ razpolaga še s katerimi drugimi aneksi k pogodbam, ki so bili (morebiti) sklenjeni z lastniki mejnih zemljišč lokalne (občinske) ceste v …, kot s tistim, ki ga je prosilcu že posredoval ?

 

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga še s katerimi drugimi aneksi k pogodbam, ki so bili sklenjeni z lastniki mejnih zemljišč lokalne (občinske) ceste v …., kot s tistim, ki ga je prosilcu že posredoval. Kot je pojasnil organ v dopisu št. 090-5/2020-5 z dne 29. 9. 2020, organ z drugimi aneksi k pogodbam, kot s tistim, ki je bil prosilcu že posredoval, ne razpolaga oz. ti niso bili sklenjeni in posledično organ z njimi ne razpolaga.

 

IP  tako ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z drugimi aneksi k pogodbam, kot s tistim, ki ga je prosilcu že posredoval, ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z njimi razpolaga. Prav tako IP ugotavlja, da je bil organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve, saj mu je posredoval tisti dokument, s katerim razpolaga, dokumentov, s katerimi ne razpolaga, pa organ prosilcu seveda ne more posredovati.

 

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, kot s tistim, ki ga je prosilcu že posredoval. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da drugi dokumenti, kot tisti, ki ga je prosilcu že posredoval, ne obstaja, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti/aneksi k pogodbam, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

 

Zato IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

 

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da organ z drugim dokumentom, kot s tistim, ki ga je prosilcu že posredoval, ne razpolaga, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ.

 

Na podlagi navedenega je IP pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-5/2020-2 z dne 3. 9. 2020, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka