Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 04.02.2021
Naslov: prosilec - Občina Logatec, Krajevna skupnost Naklo
Številka: 090-9/2021
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje vseh zapisnikov občnih zborov, upravnega odbora in nadzornega odbora Kabelske televizije Logatec.  Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.  

 

ODLOČBA:


Številka: 090-9/2021/2
Datum: 4. 2. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 12. 2020, zoper odločbo Krajevne skupnosti Naklo Občine Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec (v nadaljevanju organ), št. 090-10/2020-4 z dne 24. 11. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca z dne 21. 12. 2020 zoper odločbo Krajevne skupnosti Naklo Občine Logatec, št. 090-10/2020-4 z dne 24. 11. 2020, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 17. 11. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer:
1.    vse zapisnike občnih zborov Kabelske televizije Logatec (dalje KDS Logatec), od ustanovitve do danes,
2.    vse zapisnike sej upravnega odbora KDS Logatec, od ustanovitve do danes,
3.    vse zapisnike nadzornega odbora KDS Logatec, od ustanovitve do danes.

Na zahtevo prosilca je organ odgovoril z elektronskim sporočilom dne 20. 11. 2020 in navedel, da zahtevanih dokumentov ni v arhivu organa. Organ je pojasnil, da naj bi zahtevano dokumentacijo hranilo podjetje Naklo d.o.o., ki upravlja s Ka TV. Zadevo s pogodbami raziskujejo na željo več vlagateljev Ka TV, v kolikor bo organ pridobil podatke, bo prosilca o tem tudi obvestil.

Dne 20. 11. 2020 je prosilec, po elektronski pošti, naslovil na organ dodatno zahtevo, s katero je zahteval odgovor, na osnovi česa (zakona, sklepa…) in kdaj je organ predal omenjeno dokumentacijo podjetju Naklo d.o.o, saj so pogodbe sklepali z organom in da mu organ posreduje kopijo dokumenta o predaji omenjene dokumentacije.

Na zahtevo prosilca je organ odgovoril z elektronskim sporočilom z dne 21. 12. 2020 in prosilca povabil na vpogled v dokumentacijo, katero je organ pridobil s strani podjetja Naklo d.o.o.. Prosilec je na vabilo organa odgovoril istega dne in navedel, da želi dokumentacijo prejeti po elektronski pošti. Organ je na odgovor prosilca odgovoril, da omenjene dokumentacije ne pošiljajo po pošti, da pa si jo prosilec lahko ogleda na sedežu organa. Dokumentacija je v arhivu organa.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-10/2020-4 z dne 24. 11. 2020, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je vpogledal v arhiv dokumentacije organa in ugotovil, da v arhivu organa ni dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, zato je zahtevo za posredovanje zapisnikov občnih zborov, zapisnikov sej upravnega odbora in zapisnikov nadzornega odbora KDS Logatec, od ustanovitve do danes, zavrnil. Organ je poizvedbo o zahtevanih dokumentih naredil tudi pri prejšnjem predsedniku organa, ki prav tako ni seznanjen s kakršnimikoli dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca.

Dne 21. 12. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-10/2020-4 z dne 24. 11. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da je kot sovlagatelj v izgradnjo kabelskega omrežja, ki ga je kot investitor gradil organ, z zahtevo z dne 17. 11. 2020, na podlagi ZDIJZ, zahteval posredovanje zapisnikov občnih zborov KDS, zapisnike sej upravnega odbora KDS in zapisnike nadzornega odbora KDS. Prosilec je povzel celotno korespondenco z organom in navedel, da je dne 20. 11. 2020 zahteval tudi posredovanje odgovora, na osnovi česa (zakona, sklepa…) in kdaj je organ predal omenjeno dokumentacijo podjetju Naklo d.o.o, saj so pogodbe sklepali z organom, prav tako je zahteval tudi posredovanje kopije dokumenta o predaji omenjene dokumentacije. Prosilec zahteva posredovanje vseh zahtevanih dokumentov iz zahteve z dne 17. 11. 2020 in zahteve z dne 20. 11. 2020,  v elektronski obliki.

Organ je pritožbo, z dopisom št. 090-10/2020-7 z dne 11. 1. 2021, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP, skladno z določbo prvega in drugega odstavka  245. člena ZUP. V dopisu št. 090-10/2020-7 z dne 11. 1. 2021 je organ pojasnil, da organ nima osebe, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnih postopkov, zato je postopek za organ vodil …, direktor OU, Občine Logatec, ki je navedel, da je bila, dne 18. 11. 2020 narejena poizvedba o obstoju zahtevanih dokumentov v arhivu organa. Opravljen je bil pregled in pogovor s prejšnjimi zastopniki, pri čemer je bilo ugotovljeno, da dokumenti ne obstajajo. Vzporedno je prosilec komuniciral neformalno izven postopka ZDIJZ tudi s predsednikom organa, pri čemer je predsednik organa v želji, da prosilcu pomaga, s strani družbe Naklo d.o.o., poskušal pridobiti določene dokumente, ki jih na temo kabelske televizije ima navedena družba. Dne 20. 12. 2020 je predsedniku organa uspelo pridobiti določene dokumente, zato je dne 21. 12. 2020 to napisal prosilcu, in sicer izven postopka ZDIJZ, saj ne gre za dokumente, ki bi jih prosilec zahteval z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Navedeno izhaja iz dokumentov, ki jih je organ za potrebe tega postopka pridobil in se nahajajo v dokumentu št. 090-10/2020-6. V njem ni nobenega zapisnika kateregakoli organa KDS, pač pa le drugi dokumenti in zapisnik samega sveta krajevne skupnosti. Glede na navedeno je odločba organa pravilna, saj organ tudi sedaj ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP najprej pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve z dne 17. 11. 2020 bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločitve, št. 090-10/2020-4 z dne 24. 11. 2020, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

Prosilec v pritožbi zahteve namreč ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 17. 11. 2020 ni zahteval. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Glede na navedeno se IP ni opredelil do dokumentov, ki jih je prosilec zahteval z zahtevo z dne 20. 11. 2020, torej do odgovora, na osnovi česa (zakona, sklepa…) in kdaj je organ predal omenjeno dokumentacijo podjetju Naklo d.o.o in posredovanje kopije dokumenta o predaji omenjene dokumentacije, saj navedeno ni bilo predmet odločanja v tem postopku. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da v kolikor organ o zahtevi z dne 20. 11. 2020 ni odločil v zakonskem roku, lahko prosilec na IP naslovi pritožbo zoper molk organa .

IP tako ugotavlja, da je organ v odločbi št. 090-10/2020-4 z dne 24. 11. 2020 odločil le o dostopu do dokumentov, ki jih je prosilec zahteval z zahtevo z dne 17. 11. 2020, zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali organ razpolaga z zapisniki občnih zborov KDS Logatec, zapisniki sej upravnega odbora KDS Logatec, zapisniki nadzornega odbora KDS Logatec, vse od ustanovitve do danes.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.
Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 11. 1. 2021, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe, z zahtevanimi dokumenti, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne in skladne, prav tako je organ izkazal pripravljenost pridobiti zahtevane dokumente od drugega subjekta, torej podjetja Naklo d.o.o., kar pa organ za potrebe prosilca po ZDIJZ sicer ni dolžan storiti. IP je tudi vpogledal v dokumentacijo, ki jo je organ pridobil od podjetja Naklo d.o.o, vendar ta ne ustreza zahtevi prosilca. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Zavezanci v skladu z ZDIJZ so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, pripraviti odgovora, pojasnila, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Urša Pleterski
Raziskovalka pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka