Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.09.2020
Naslov: prosilec - Občina Log - Dragomer
Številka: 090-166/2020
Kategorija: Avtorsko delo, Okoljski podatki, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilka je zahtevala fotokopije Strokovnega mnenja o skladnosti projektne dokumentacije z OPPN. Organ je zahtevo prosilke zavrnil, saj naj bi šlo za avtorsko delo, ki je na voljo zgolj na vpogled. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokument res predstavlja avtorsko delo, vendar je naročnik Strokovnega mnenja organ. Kadar organ naroči izdelavo določenega dokumenta, torej avtorsko delo pridobi na podlagi sklenjene pogodbe ali drugega akta o naročilu avtorskega dela in za katerega je porabil javna sredstva, ZDIJZ praviloma ne dopušča nobenih izjem od prostega dostopa. Z naročilom (in plačilom) avtorskega dela, namreč organ praviloma postane tudi imetnik materialnih avtorskih pravic. Hkrati je IP ugotovil, da dokument vsebuje tudi podatke, ki jih je treba opredeliti kot okoljske podatke, saj se nanaša na izgradnjo lokalne ceste, ki predstavlja poseg v okolje. Kadar gre za okoljske podatke, organ prosilcu, skladno z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, ne more omejiti pravice izbire načina seznanitve. IP je zato organu naložil posredovanje fotokopije Strokovnega mnenja, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-166/2020/4

Datum: 16. 9. 2020


Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah (po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018), v nadaljevanju IP, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka  27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), tretjega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 5. 8. 2020, zoper odločbo Občine Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, št. 090-19/2020-3 z dne 17. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:



1. Pritožbi prosilke z dne 5. 8. 2020 se delno ugodi in se 1. točka izreka odločbe Občine Log - Dragomer št. 090-19/2020-3 z dne 17. 7. 2020 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki poslati fotokopije Strokovnega pregleda in mnenja o projektni dokumentaciji PGD Glavni uvoz-cesta 4 s komunalno infrastrukturo OPPN PPC Log-vzhodni del v občini Log Dragomer, marec 2020, na način, da v tabeli, na strani 8, prekrije vse podatke v zadnjem stolpcu (stolpec pregledovalec/revident).

 

2. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe na posredovanem dokumentu dolžan prekriti varovane osebe podatke, se pritožba prosilke zavrne.

 

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 


Prosilka se je v okviru korespondence z organom dogovarjala za termin vpogleda v Mnenje o skladnosti z OPPN. Dne 6. 7. 2020 je v elektronskem sporočilu navedla, da bi glede na akutno situacijo v zvezi s pandemijo, raje prejela zahtevane dokumente v obliki fotokopij po pošti.

 

Organ je zahtevo prosilke zavrnil. V odločbi št. 090-19/2020-3 z dne 17. 7. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je ugotovil, da se zahteva prosilke nanaša na Strokovni pregled in mnenje o projektni dokumentaciji PGD Glavni uvoz cesta 4 s komunalno infrastrukturo OPPN PPC Log-vzhodni del v občini Log Dragomer, marec 2020 (v nadaljevanju Strokovno mnenje), ki predstavlja avtorsko delo …. Organ je ugotovil, da avtor Strokovnega mnenja na organ ni prenesel pravice reproduciranja, zato se lahko prosilec z informacijo seznani izključno v obliki vpogleda. Prav tako ne gre za uradno besedilo z upravnega področja, saj gradbeno dovoljenje še ni bilo izdano.

 

Zoper odločbo organa je prosilka dne 5. 8. 2020 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da zahtevan dokument ni individualna intelektualna avtorska »stvaritev«, temveč gre za izraženo mnenje na podlagi strokovnih pristojnosti v upravnem postopku. Če bi bilo tako, bi morali kot avtorsko delo klasificirati vsak dopis kateregakoli organa, ki ga je individualno ustvaril državni uradnik, kar bi bilo nevzdržno. Prav tako je navedla, da ne gre za izvedensko mnenje. V zaključku je dodala, da ima v navedeni coni vzhod izkazan jasen pravni interes za dostop do mnenja, …

 

Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-19/2020-5 z dne 13. 8. 2020. Na podlagi poziva IP št. 090-166/2020/2 z dne 20. 8. 2020, pa je organ dne 27. 8. 2020 IP posredoval tudi dokumente, ki so bili predmet presoje.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija 1. točko izreka odločbe organa.

 

Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
  2. organ mora z njo razpolagati, in
  3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP ugotavlja, da med strankama ni sporno, da zahtevano Strokovno mnenje predstavlja informacijo javnega značaja, ki ga prosilka lahko dobi na vpogled. Med strankama je sporno, ali dokument predstavlja avtorsko varovano delo, na katerem imajo pravico tretje osebe in ali lahko prosilka pridobi tudi fotokopijo zahtevanega dokumenta

 

Skladno z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ namreč velja, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Navedena omejitev (zgolj pravica do vpogleda) pa ne velja v primeru iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena, torej v primerih kadar gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. V teh primerih organ prosilcu omogoči seznanitev na način, ki ga je prosilec sam izbral (tj. da mu jo da na vpogled, ali zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis.

 

  1. O avtorskopravnem varstvu

 

V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07 – UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo. Glede zahtevanega dokumenta je IP sledil ugotovitvi organa, da dokument izpolnjuje vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela iz 5. člena ZASP. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov IP ocenjuje tudi, da imajo dokumenti tudi zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorsko delo. IP tako ugotavlja, da zahtevani dokumenti nedvomno izpolnjujejo vse predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP. Ni utemeljena pritožbena navedba prosilke, da ne gre za avtorsko delo, saj gre za izraženo mnenje na podlagi strokovnih pristojnosti v upravnem postopku. IP ugotavlja, da ne gre za dokument, ki bi ga bil dolžan pripraviti organ v okviru svojih javnopravnih nalog v določenem upravnem postopku, temveč gre za dokument, ki ga je po naročilu občine pripravila zasebna družba. Zasebne gospodarske družbe praviloma ne vodijo upravnih postopkov, posledično tudi ni v pristojnosti te družbe, da bi navedeni dokument ustvarila v nekem svojem upravnem postopku. Kadar nekdo za potrebe določenega upravnega postopka pri gospodarski družbi naroči strokovni pregled in mnenje, pa takšnemu mnenju ni mogoče odreči statusa avtorskega dela, zgolj zato, ker bo dokument uporabljen v okviru upravnega postopka.

 

Vendar pa IP dalje opozarja, da zgolj dejstvo, da dokument predstavlja avtorsko delo, ne zadostuje za zavrnitev posredovanja fotokopij. Drugi odstavek 25. člena ZDIJZ se namreč uporablja le v primerih, kadar je imetnik pravic tretja oseba (in ne organ sam). Iz pregleda zahtevanega dokumenta izhaja, da je na notranji strani naslovne strani navedeno, da je naročnik Strokovnega mnenja Občina Log Dragomer, skladno z naročilom št. NAR-0054/2019 z dne 1. 4. 2019. Kadar organ naroči izdelavo določenega dokumenta, torej avtorsko delo pridobi na podlagi sklenjene pogodbe ali drugega akta o naročilu avtorskega dela in za katerega je porabil javna sredstva, ZDIJZ praviloma ne dopušča nobenih izjem od prostega dostopa. Navedeno izhaja iz načela transparentnosti porabe javnih sredstev – če je organ avtorsko delo naročil in pri tem porabil javna sredstva, je povsem logično, da mora biti tak dokument dostopen javnosti na popolnoma enak način, kot to velja za dokumente, ki niso avtorska dela. Nevzdržno je namreč stališče, da je organ porabil javna sredstva za izdelavo dokumenta, hkrati pa javnost (ki je zagotovila sredstva) omejuje pri izbiri načina seznanitve z dokumentom. Če organ na podlagi pogodbe o naročilu avtorskega dela postane imetnik materialnih avtorskih pravic, je prosilko seveda nesmiselno omejevati in ji je, poleg možnosti vpogleda, treba zagotoviti tudi možnost pridobitve prepisa, fotokopije ali elektronskega izvoda avtorskega dela. Transparentna poraba javnih sredstev je v ZDIJZ še posebej poudarjena, npr. v tretjem odstavku 6. člena, ki določa, da se kljub obstoju nekaterih izjem od prostega dostopa (npr. varstvo osebnih podatkov, obstoj poslovne skrivnosti ipd.) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.

 

Ravno iz tega razloga je bil 25. člen ZDIJZ tudi noveliran in je bila vanj vnesena sprememba, da velja omejitev načina seznanitve le takrat, kadar je imetnik pravic tretja oseba. Z naročilom (in plačilom) avtorskega dela, pa organ postane imetnik materialnih avtorskih pravic. Drugačna razlaga bi namreč pripeljala do stališča, da bi organ naročil in plačal dokument, potem pa dokumenta (razen da bi vanj vpogledoval) ne bi smel uporabljati, saj bi brez prenosa pravice do reproduciranja, bila ta pravica omejena tudi organu samemu, ki ne bi smel dokumenta fotokopirati niti za potrebe upravnih postopkov, ki jih vodi.

 

  1. Okoljski podatki

 

IP dalje še ugotavlja, da je podana tudi izjema od izjeme, torej da omejitev na vpogled načina seznanitve ne velja v primeru iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena. V konkretnem primeru gre namreč hkrati za dokument, ki predstavlja okoljski podatek, kot bo IP pojasnil v nadaljevanju.

 

Načelo javnosti okoljskih podatkov izhaja iz 13. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVO-1), ki določa, da so okoljski podatki javni (prvi odstavek 13. člena ZVO-1). Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom (drugi odstavek 13. člena ZVO-1). Dostop do okoljskih podatkov ZVO-1 ureja v določbah 110. člena, v katerih opredeljuje med drugim tudi, kateri podatki se štejejo za okoljske podatke (drugi odstavek 110. člena ZVO-1). V prvem odstavku določa, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-1 torej jasno napotuje na ZDIJZ in Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija). Tretji odstavek 110. člena ZVO-1, določa, da so, ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, javni. Tretji odstavek 110. člena ZVO-1 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, in sicer da mora organ, ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ, prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena ZVO-1. Glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-1 o opredelitvi okoljskih podatkov.

 

Glede na navedeno je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevani dokument predstavlja okoljski podatek po ZVO-1. ZVO-1 zelo široko opredeli, kaj je okoljski podatek. v 13. točki 3. člena okoljski podatek definira kot katero koli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje. V drugem odstavku 110. člena primeroma našteva, kaj se zlasti šteje za okoljski podatek, in pri tem med drugim določa, da je okoljski podatek zlasti podatek o (med drugim): emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo, in okoljskih nesrečah (tč. 4), dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami (tč. 5).

 

Aarhuška konvencija v 2. členu, v točki 3, okoljske informacije definira precej širše, kot le podatke o emisijah v okolje in odpadkih. Med drugim kot okoljske informacije določa tudi informacije »o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju«.

 

Navedene določbe ZVO-1 sledijo določilom Aarhuške konvencije, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2004. V skladu z 2. členom konvencije pomenijo "okoljske informacije" vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije, v kakšni koli drugi materialni obliki:

 

a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov;

 

b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju;

 

c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavka b)«.

 

IP posebej izpostavlja, da je pri tolmačenju predpisov, kdaj je mogoče podatke šteti za podatke, povezane z okoljem, tudi po stališču Sodišča Evropske unije[1], treba zavzeti široko razlago (broad wording of the provision) in da predstavljajo 'informacijo, ki je povezana z okoljem', tudi akti organov (soglasja in dovoljenja), kadar se odloča o določenem posegu v okolje. V konkretnem primeru sicer ne gre za akt organa, gre pa za dokument, ki ga je naročil organ, da preveri skladnost dokumenta s sprejetimi akti, glede načrtovanega posega v okolje, kar po mnenju IP predstavlja primerljiv dokument.

 

IP ugotavlja, da zahtevani dokument predstavlja pregled skladnosti projektne dokumentacije z veljavnimi predpisi. Projektna dokumentacija se nanaša na objekt Glavni uvoz – cesta 4 s komunalno infrastrukturo OPPN poslovna proizvodna cona Log – vzhodni del, in sicer gre za novogradnjo lokalne ceste z meteorno kanalizacijo, gradnjo vodovodnega in hidrantnega omrežja in elektroenergetskega omrežja. V dokumentaciji je opravljen pregled, ali je dokumentacija skladna s prostorskimi akti, ki veljajo na območju predvidene gradnje. Dokument torej predstavlja okoljske informacije. Že sama gradnja kot takšna (z njo pa tudi vsi dokumenti, ki so vezani na gradnjo) predstavlja poseg v okolje, poseg v okolje pa ob upoštevanju 2. tč. 3. člena ZVO-1 predstavlja okoljski podatek.

 

Upoštevaje zgoraj pojasnjene predpise, ki urejajo to področje, IP ugotavlja, da zahtevani dokument vsebuje podatke, ki jih je treba opredeliti kot okoljske podatke. Predmetni dokument je namreč nastal v povezavi s postopkom izgradnje  lokalne ceste, ki predstavlja poseg v okolje, zato skladno z določbo 5. točke drugega odstavka 110. člena ZVO-1 in drugih zgoraj navedenih določb tega zakona predstavlja okoljski podatek. Kot tak pomeni po ZDIJZ absolutno javno dostopen podatek, glede katerega ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. ZDIJZ je namreč z določbo 2. alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje okoljskih podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

 

Glede na to, da gre za podatke, ki so javni že po zakonu (okoljski podatki so absolutno javne informacije javnega značaja), je IP štel, da je stranka postopka samo prosilec in v postopek ni pozval morebitnih stranskih udeležencev (a26.a člen ZDIJZ).

 

  1. Izjema varstva osebnih podatkov

 

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da dokument vsebuje določene osebne podatke (podatke o prokuristu gospodarske družbe, odgovornih vodjih projekta, odgovornih projektantih, preglednikih/podpisnikih izjav o projektni dokumentaciji ter podatke o revidentih oz. pooblaščenih inženirjih, ki so za avtorja Strokovnega mnenja opravili pregled določenega dela dopolnjene in popravljene PGD dokumentacije).

 

Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

 

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

 

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

 

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

IP je dovolil razkritje naslednjih osebnih podatkov:

- imena, priimki, funkcije in podpisi zastopnikov gospodarskih družb, katerih vpis v javni register je obvezen. Identifikacijski podatki o osebah, pooblaščenih za zastopanje subjektov, se namreč vpisujejo v sodni register ravno z namenom, da lahko vsakdo, ki posluje s subjektom, preveri, ali tega res zastopa upravičena oseba. Ker podpis izkazuje, kdo je v imenu subjekta (kot zakoniti zastopnik) storil določeno dejanje, je tudi podpis sestavni del identifikacijskih podatkov in zato ni varovan;

- imena, priimke in podpise odgovornega vodje projekta in odgovornih projektantov oz. geodetov, odgovornih nadzornikov in odgovornih vodij del; saj so njihovi podatki vpisani v javni register, IP pa na tem mestu hkrati poudarja, da je področje gradnje objektov v javnem interesu, ker izdaja gradbenega dovoljenja pomeni poseg v okolje in prostor, zato je tudi regulirano z javnopravnimi predpisi, potrditev soglasij in dokumentov na dokumentih glede gradnje pa je posledično podvrženo večji stopnji transparentnosti.

 

Glede naslednjih osebnih podatkov pa je IP ugotovil, da so posamezniki na podlagi njih določljivi in da za njihovo posredovanje prosilcu oz. javnosti ne obstaja zakonska podlaga, zato jih mora organ, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami), pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekriti. Gre za imena, priimke, izobrazbe in funkcije posameznikov, ki so bodisi zaposleni v gospodarski družbi – pripravljavki Strokovnega mnenja, bodisi so z njo zgolj sodelovali (način angažiranja posameznikov iz dokumenta ni razviden), vendar hkrati niso posamezniki, ki bi bili vpisani v javni register oseb, pooblaščenih za zastopanje družbe. Gre za posameznike, ki jih je avtor Strokovnega mnenja, kot zasebna gospodarska družba, angažiral za podajo revizije posameznega sklopa PGD dokumentacije. Za razkritje navedenih osebnih podatkov ni podana pravna podlaga.

 

ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je IP organu naložil izvedbo delnega dostopa.

 

V zaključku IP še dodaja, da je navedba prosilke, da ima v navedeni coni vzhod izkazan jasen pravni interes za dostop do mnenja, ..., pravno irelevantna. Pri presoji dostopa do informacije javnega značaja se namreč izhaja iz načela univerzalnega prosilca (načelo erga omnes), kar pomeni, da se presoja informacija kot taka in ne specifične okoliščine posameznega prosilca. Informacija javnega značaja je tako prosilki dostopna na enak način kot bi bila dostopna katerikoli tretji osebi.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena, saj je organ zmotno presodil, da prosilka ni upravičena do fotokopij zahtevane dokumentacije, zato je IP pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V preostalem delu (ki se nanaša na osebne podatke) je izrek v odločbi prve stopnje sicer zakonit (zahteva se zavrne), vendar obrazložen z napačnimi razlogi (avtorskopravno varstvo), zato je IP v svoji odločbi navedel pravilne razloge (varstvo osebnih podatkov) in pritožbo v tem delu zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke

 


[1] Glej sodbo Sodišča Evropske unije, ECJ, C-321/96 z dne 17. 6. 1998; sodišče je odločalo o dostopu do soglasij in dovoljenj glede gradnje zahodne obvoznice in sprejelo stališče, da tudi akti organov predstavljajo informacije, ki so povezane z okoljem, ter da je treba besedilo Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju, ki je v pravni red RS prenesena z drugim odstavkom 1. člena ZDIJZ, tolmačiti široko, saj je Evropska unija z besedilom navedene Direktive želela zajeti vse informacije in aktivnosti, ki se nanašajo na ravnanja države vezana na okolje, torej tudi akte, kot so soglasja in dovoljenja. Glej tudi: Court of Justice of the European Union, Public Access to environmental information, dostopen na: https://curia.europa.eu/jcms/upload/docs/application/pdf/2018-05/fiche_thematique_-_environnement_-_en.pdf