Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.06.2020
Naslov: prosilec - Občina Log-Dragomer
Številka: 090-50/2020
Kategorija: Kršitev postopka, Ali dokument obstaja?
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilka je zahtevala fotokopijo PGD Cesta 4 in načrt kolesarske steze s predvidenim priključkom. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do vseh delov zahteve prosilke oz. sploh ni jasno, o čem je odločal, zato je IP v pritožbenem postopku odpravil omenjeno pomanjkljivost in sam izvedel ugotovitveni postopek. IP je ugotovil, da organ v času odločanja o zahtevi prosilke ni razpolagal s PGD Cesta 4, zato je IP v tem delu pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil. Glede zahteve prosilke, vezane na načrt kolesarske steze s predvidenim priključkom je IP pritožbi prosilke ugodil in ji omogočil vpogled v zahtevni načrt (fotokopiranje zahtevanega načrta namreč v konkretnem primeru ni mogoče, ker organ ne razpolaga s tehničnimi sredstvi, ki bi omogočali fotokopiranje formata, v kakršni je zahtevani načrt).

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-50/2020/11
Datum: 10. 6. 2020

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 251. člena in 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilka), z dne 24. 2. 2020, zoper odločbo Občine Log-Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici (v nad. organ), št. 090-32/2019-11 z dne 7. 2. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo


O D L O Č B O


1.    Pritožbi prosilke z dne 24. 2. 2020, zoper odločbo Občine Log-Dragomer, št. 090-32/2019-11 z dne 7. 2. 2020, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v:
-    Načrt kolesarske steze s predvidenim priključkom v cono vzhod, ki je priloga št. 3 v zvezku 3/1 Načrt gradbenih konstrukcij ceste, Gradbena situacija, ki se nahaja v fasciklu št. 1 PZI projektne dokumentacije ureditve daljinske kolesarske povezave D1 ob R2-409/0300 Brezovica-Vrhnika od km 4,780 do km 5,240 bcp in od km 5,600 do km 7,240 bcp.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


OBRAZLOŽITEV:


Prosilka je na organ dne 25. 9. 2019 naslovila zahtevo, vezano na priključek cone vzhod na regionalno cesto. Navedla je, da iz izjave Direkcije RS za infrastrukturo (v nad. DRSI) izhaja, da je priključek usklajen glede na navodila naročnika in Občine Log – Dragomer ter »Predmetni uvoz je glede na preverbe občine sprojektiran v skladu z veljavnim OPPN«. Ker prosilka, kot …., o podrobnostih priključka ni bila obveščena, prosi za fotokopijo načrta, ki ga je potrdil organ. Načrt želi prejeti na svoj elektronski naslov

Organ je z dopisom, št. 090-32/2019 z dne 11. 10. 2019, prosilko pozval na dopolnitev vloge z navedbo informacije, ki jo želi prejeti.

Prosilka je vlogo dopolnila z elektronskim dopisom z dne 18. 10. 2019. Navedla je, da se vprašanje nanaša na legalizacijo priključka PPC Log – vzhodni del na regionalno cesto in mnenje organa, da je sprememba priključka za prevoznost vlačilcev v skladu z OPPN. Nadalje je navedla, da je DRSI izdala pozitivno mnenje za priključek, ker je junija 2019 projektant kolesarske steze PNG d.o.o. izdal izjavo o usklajenosti s projektom Ureditve daljinske kolesarske povezave D1 ob R2-409/0300, Brezovica – Vrhnika in priključkom PPC Log – vzhodni del (na osnovi projektne dokumentacije za ureditev glavnega uvoza – cesta 4 s komunalno infrastrukturo OPPN PPC Log – vzhod, faza PGD, št. projekta P270/18, dopolnjeno maja 2019), v katerem se sklicuje, da je organ predmetni uvoz/priključek v načrtu PGD preveril in potrdil, da je sprojektiran v skladu z veljavnim OPPN. Glede na navedeno je zaprosila za PGD priključka v cono vzhod in načrt kolesarske steze s predvidenim priključkom.

Organ je z odločbo št. 090-32/2019-4 z dne 15. 11. 2019 zavrnil zahtevo prosilke, in sicer iz razloga, ker so zaprošeni načrti še vedno v postopku preverjanja, ni pa še izdano mnenje o njih. Dodatno je organ pojasnil, da tudi sicer ne potrjuje takšnih načrtov oz. za to ni niti pristojen. Povedano drugače, organ je ugotovil, da z zahtevanimi informacijami/dokumenti ne razpolaga.

Prosilka je zoper predmetno odločbo organa dne 3. 12. 2019 vložila pritožbo. Navedla je, da je DRSI 27. 6. 2019 izdala pozitivno mnenje za priključek v cono vzhod, kjer se sklicuje na izjavo o usklajenosti s projektom kolesarske povezave (PZI št. PNG-646/16, PNG d.o.o., junij 2019) in strokovno mnenje DRI d.o.o., št. 37167-913/2018/42 z dne 20. 6. 2019, ki je tudi izdano na osnovi omenjene izjave. IP je zaprosila, da preveri, ali je organ predmetni uvoz preveril in potrdil skladnost PGD načrtov z veljavnim OPPN, kot je navedeno v izjavi o usklajenosti s projektom PZI št. PNG/16, junij 2019. Vztrajala je, da ji organ posreduje zaprošene načrte.

IP je z odločbo št. 090-272/2019/2 z dne 8. 1. 2020 pritožbi prosilke ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Organ je nato z odločbo št. 090-32/2019-11 z dne 7. 2. 2020 zahtevi prosilke z dne 25. 9. 2019, dopolnjena dne 18. 10. 2019, delno ugodil in ji posredoval Zapisnik št. 3505-1/2017-151 z dne 14. 3. 2019, s prekritimi osebnimi podatki. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je pri ponovnem preverjanju ugotovil, da ne razpolaga z načrtom, ki se nanaša na legalizacijo priključka PPC Log – vzhodni del na regionalno cesto, vendar je skladno z opozorili IP pogledal zahtevo manj »črkobralsko« in ugotovil, da razpolaga z zapisnikom št. 3505-1/2017-151 z dne 14. 3. 2019, ki se po vsebini nanaša na zahtevan načrt. Nadalje organ pojasnjuje, da je sicer naročil strokovni pregled projektne dokumentacije in pripravo mnenja o skladnosti s prostorskimi akti za projektno dokumentacijo investitorja za Glavni uvoz – Cesta 4 s komunalno infrastrukturo OPPN Poslovno proizvodna cona Log – vzhodni del, ki pa še ni končan. Dokumentacija se sicer nanaša na novogradnjo in ne na legalizacijo, kot to navaja prosilka. Vzporedno z investicijsko namero investitorja za Glavni uvoz – Cesta 4 s komunalno infrastrukturo OPPN Poslovno proizvodna cona Log – vzhodni del pa poteka tudi projekt kolesarske povezave Brezovica – Vrhnika. Ob tem organ pojasnjuje, da, glede na to, da se daljinska kolesarska povezava Brezovica – Vrhnika nahaja na območju organa, sodeluje v vseh postopkih usklajevanja, kjer je pozvan k udeležbi. Z novo gradbeno zakonodajo, ki je stopila v veljavo 1. 6. 2018, so se vsa soglasja za objekte, ki potrebujejo gradbeno dovoljenje, prekvalificirala v mnenja - organ je tako dobil novo nalogo izdaje mnenja o skladnosti s prostorskimi akti. Organ tako dokumentacije ne potrjuje, ampak o njej izda le mnenje.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 24. 2. 2020 vložila pritožbo, v kateri vztraja, da ji organ omogoči vpogled v PGD priključka v cono vzhod in načrt kolesarske steze s predvidenim priključkom. Dodatno prosilka zahteva vpogled v mnenja ter drugo dokumentacijo/podatke, ki izhajajo iz prosilkinih pritožbenih navedb. Prosi tudi za dodatna pojasnila/obrazložitve vezane na priključek cone vzhod na regionalno cesto.

IP je dne 4. 3. 2020 prejel dopis organa št. 090-32/2019-15 z dne 2. 3. 2020, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dopisu je organ priložil spis št. 090-32/2019, skupaj s popisom zadeve.

Na podlagi telefonskega pogovora z dne 6. 3. 2020 je organ IP dne 16. 3. 2020 (po elektronski pošti) posredoval dopis št. 090-32/2019-16 z dne 16. 3. 2020, v katerem je navedel sledeče:
-    PGD za ureditev Glavnega uvoza-Cesta 4 s komunalno infrastrukturo OPPN PPC Log-vzhod (v nad. PGD Cesta 4): Dokumentacija je še vedno v usklajevanju pri zunanjem izvajalcu, saj strokovni pregled še ni zaključen, niti ni izdano mnenje o skladnosti s prostorskimi akti. Organ je celotno projektno dokumentacijo, v originalu, v strokovni pregled posredoval podjetju Urbi d.o.o., kar izhaja tudi iz dopisa št. 3500-3/2019-2 z dne 3. 6. 2019, ki je priloga dopisa oz. elektronskega sporočila. Organ ne razpolaga s PGD Cesta 4 v obliki fotokopij.
-    PZI projekt Ureditve daljinske kolesarske povezave D1 ob R2-409/002, Brezovica-Vrhnika (v nad. PZI kolesarske steze): Organ sicer ni pristojen za projekt PZI kolesarske steze, kljub temu pa razpolaga z dokumentacijo, ki jo je prejel od DRSI (investitor), in sicer s PZI za ureditev daljinske kolesarske povezave iz leta 2017. Projekt je bil organu predan s strani DRSI dne 28. 3. 2019.

V elektronskem sporočilu z dne 27. 5. 2020 je organ dodatno pojasnil, da je dne 8. 4. 2020, s strani zunanjega izvajalca, prejel vrnjeno celotno (originalno) dokumentacijo vezano na PGD Cesta 4, skupaj z zaključnim strokovnim mnenjem. Elektronskemu sporočilu je organ priložil popis zadeve št. 3500-3/2019. Dokumentacijo, vezano na PZI kolesarske steze, je organ dne 28. 3. 2019 prejel s strani DRSI (investitor) z namenom, da lahko krajani, ki to želijo, v sejni sobi organa vpogledajo v potek trase iz projekta. PZI projekt je sestavljen iz štirih fasciklov, s tekstualnim delom in načrti.

IP je, na podlagi 11. člena ZInfP, dne 8. 6. 2020, pri organu opravil ogled in camera. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da je iz celotne dokumentacije, vezane na PZI kolesarske steze, izluščil načrt, ki je predmet zahteve prosilke, in sicer t.i. načrt kolesarske steze s predvidenim priključkom v cono vzhod, ki je priloga št. 3 v zvezku 3/1 Načrt gradbenih konstrukcij ceste, Gradbena situacija, ki se nahaja v fasciklu št. 1 PZI projektne dokumentacije ureditve daljinske kolesarske povezave D1 ob R2-409/0300 Brezovica-Vrhnika od km 4,780 do km 5,240 bcp in od km 5,600 do km 7,240 bcp. IP je na ogledu in camera vpogledal v predmetni načrt. Organ je dodal, da sicer ne gre za načrt, ki bi ga potrjeval. Na vprašanje IP, ali je PZI kolesarske steze iz leta 2017 in posledično zahtevani načrt priloga upravne odločbe oz. v kateri fazi je konkretni postopek, je organ pojasnil, da te informacije nima. Gre namreč za postopek, ki ga vodi DRSI, zato bi se bilo v zvezi s tem vprašanjem potrebno obrniti direktno na DRSI. Organ je sicer s strani DRSI predmetno dokumentacijo prejel z namenom, da lahko krajani, ki to želijo, na sedežu organa vpogledajo v potek trase iz projekta. Organ nima zadržkov do vpogleda prosilke v predmetni načrt, saj ta ne vsebuje nobene izjeme po ZDIJZ. Na vprašanje IP, ali ima organ tehnične zmožnosti za fotokopiranje/skeniranje zahtevanega načrta, je organ pojasnil, da ne, saj njihova strojna oprema ne podpira fotokopiranja/skeniranja formata, v katerem je zahtevan načrt. Fotokopirati/skenirati je možno samo formate A3 in A4, zahtevani načrt pa je v večjem formatu. Na ogledu in camera je IP vpogledal tudi v elektronsko obliko spisa št. 3500-3/2019 in se prepričal o trditvah organa, da v času odločanja o zahtevi prosilke in izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal z dokumentacijo, vezano na PGD Cesta 4, v elektronski obliki. Organ je še dodal, da sedaj, ko s predmetno dokumentacijo zopet razpolaga v fizični obliki, nima zadržkov do vpogleda vanjo s strani prosilke.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Prosilka v pritožbi vztraja, da ji organ omogoči vpogled v:
-    PGD Cesta 4 in
-    načrt kolesarske steze s predvidenim priključkom v cono vzhod (Cesta 4).
IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ v izreku izpodbijane odločbe odločil o Zapisniku sestanka št. 3505-1/2017-151 z dne 14. 3. 2019, pri čemer se v nobenem delu izreka ni opredelil do PGD Cesta 4 in načrta kolesarske steze s predvidenim priključkom v cono vzhod, ki sta predmet zahteve prosilke z dne 25. 9. 2019, dopolnjena dne 18. 10. 2019. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ sicer najprej navedel, da s PGD Cesta 4, vezano na legalizacijo, ne razpolaga, v naslednjem odstavku pa dodal, da je naročil strokovni pregled projektne dokumentacije Cesta 4, pri čemer gre za dokumentacijo vezano na novogradnjo. V nobenem delu izpodbijane odločbe se organ ni opredelil do načrta vezanega na kolesarsko stezo s predvidenim priključkom v cono vzhod. V tem delu je organ navedel le, da poteka projekt kolesarske povezave Brezovica – Vrhnika, glede na to, da se kolesarska steza nahaja na območju organa, pa organ sodeluje v vseh postopkih usklajevanja, kjer je pozvan k udeležbi, pri čemer organ dokumentacije ne potrjuje, ampak o njej izda mnenje.
Kot izhaja iz zgoraj navedenega se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do PGD Cesta 4 in načrta vezanega na kolesarsko stezo s predvidenim priključkom v cono vzhod, ki sta predmet zahteve prosilke. Ker organ ni obravnaval vseh zahtevkov prosilke in se do njih ni opredelil oz. sploh ni jasno, o čem je odločal, se odločbe v tem delu ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka na prvi stopnji (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP). Takšna odločba organa je tudi v nasprotju s 1. odstavkom 213. člena ZUP, ki določa, da mora organ v izreku odločbe odločiti o vseh zahtevkih stranke.
V pritožbenem postopku je IP, na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP, odpravil omenjeno pomanjkljivost, sam izvedel ugotovitveni postopek in ugotovil oz. odločil, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.
•    PGD Cesta 4
Glede navedbe organa v izpodbijani odločbi, da se PGD Cesta 4 nanaša na novogradnjo in ne na legalizacijo, kot to v zahtevi navaja prosilka, IP uvodoma poudarja, da se zahteve prosilke ne sme brati tako »črkobralsko«, na kar je IP organ opozoril že v odločbi št. 090-272/2019/2 z dne 8. 1. 2020. Iz zahteve prosilke z dne 25. 9. 2019 in njene dopolnitve z dne 18. 10. 2019 namreč jasno izhaja, na kateri priključek se nanaša zahtevana dokumentacija oz. PGD katerega priključka (cona vzhod - Cesta 4 ) je predmet zahteve prosilke, kar pomeni, da je zahteva prosilke več kot jasno opredeljena, samo poimenovanje postopka (legalizacija ali novogradnja) pa je v konkretnem primeru za samo opredelitev zahtevanih dokumentov nepomembno oz. irelevantno iz razloga, ker v zvezi s priključkom v cono vzhod – Cesta 4 poteka le en postopek. Da je temu resnično tako, izhaja tako iz navedb organa v izpodbijani odločbi, kot tudi iz elektronskega sporočila organa z dne 27. 5. 2020. Glede na to, da v zvezi s priključkom v cono vzhod – Cesta 4 poteka le en postopek, je sama zahteva prosilke jasna oz. dovolj določna, da organ nedvomno lahko opredeli, na kateri postopek oz. na katero dokumentacijo se nanaša, ne glede na to, da je prosilka v zahtevi napačno navedla, da gre za postopek legalizacije (namesto za postopek novogradnje). V tem delu IP poudarja, da prosilka tudi ne more natančno vedeti, ali gre v konkretnem primeru za postopek novogradnje ali legalizacije, napačno poimenovanje postopka s strani prosilke pa ne more oz. ne sme biti razlog, da organ zavrne zahtevo prosilke. V primeru dvoma oz. nejasnosti, vezanih na zahtevo prosilke, je organ sicer prosilko dolžan pozvati na dopolnitev in ji pomagati pri razjasnitvi njene zahteve (2. odstavek 18. člena ZDIJZ in 7. člen ZUP). Da pa je zahteva prosilke v tem delu organu nedvomno jasna, pa izhaja tudi iz »prve« odločbe organa št. 090-32/2019-4 z dne 15. 11. 2019, v kateri je organ nedvomno identificiral zahtevane dokumente, dostop do njih pa zavrnil iz razloga, ker gre za dokumentacijo, ki je še vedno v postopku preverjanja, končno mnenje pa še ni bilo izdano.
IP dalje pojasnjuje, da 4. odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da se postopek s pritožbo v zadevi, kot je obravnavana, izvaja po določbah ZUP. Iz določb ZUP, ki se nanašajo na odločanje o pritožbi, pa izhaja pravilo, da organ druge stopnje pri tem odločanju upošteva tista dejstva, ki so obstajala že v času odločanja na prvi stopnji. To je še zlasti razvidno iz določbe 3. odstavka 238. člena ZUP, ki ureja pogoje, pod katerimi lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in dokaze: izrecno namreč določa, da se nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji. Ob upoštevanju, da organ druge stopnje prvostopenjsko odločbo v pogledu pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja preizkusi v okviru pritožbenih navedb (247. člen ZUP), je s tem jasno vezan na dejansko stanje, ki je obstajalo v času izdaje prvostopenjske odločbe. To pravilo pa je mogoče razbrati tudi iz ostalih določb ZUP o odločanju drugostopenjskega organa o pritožbi, tudi iz (prvega odstavka) 251. člena ZUP.
Iz zgoraj navedenega tako izhaja, da lahko pritožbeni organ v postopku odločanja o pritožbi odloča le na podlagi tistih dejstev in dokazov, ki obstajajo ter so ugotovljena in dokazana v postopku do izdaje odločbe na prvi stopnji, saj so le slednja organu znana in jih organ pri svoji odločitvi lahko upošteva. Takšno pravilo je tudi logično, saj drugostopenjski organ, ko odloča o pritožbi, presoja pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, in sicer v sodbi I U 989/2014-31 z dne 20. 5. 2015.
V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ z dopisom št. 3500-3/2019-2 celotno (originalno) projektno dokumentacijo, vezano na PGD Cesta 4, dne 3. 6. 2019, torej še pred prejetjem zahteve prosilke z dne 25. 9. 2019, v strokovni pregled posredoval zunanjemu izvajalcu, v času odločanja o zahtevi prosilke pa organ predmetne dokumentacije s strani zunanjega izvajalca še ni prejel nazaj. Kot izhaja iz elektronskega sporočila organa z dne 27. 5. 2020 je organ, s strani zunanjega izvajalca, celotno (originalno) dokumentacijo vezano na PGD Cesta 4, skupaj z zaključnim strokovnim mnenjem, prejel vrnjeno dne 8. 4. 2020, torej že po izdani odločbi na prvi stopnji (odločba organa št. 090-32/2019-11 z dne 7. 2. 2020). Navedeno izhaja tudi iz popisa zadeve št. 3500-3/2019, iz katerega je razvidno, kdaj je organ zunanjemu izvajalcu posredoval celotno dokumentacijo vezano na PDG Cesta 4 in kdaj mu je bila predmetna dokumentacije, s strani zunanjega izvajalca, vrnjena. V pritožbenem postopku je IP tako med drugim ugotovil, da organ v času odločanja o zahtevi prosilke ni razpolagal s fotokopijami dokumentacije vezane na PGD Cesta 4 oz. ni razpolagal z dokumentacijo v elektronski obliki.
Iz navedenega izhaja, da organ s predmetnim dokumentom (PGD Cesta 4) v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal, zato IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni izpolnjen tretji kriterij za obstoj informacije javnega značaja, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Zavezanci po ZDIJZ so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Kot že zgoraj navedeno, je organ še pred prejemom zahteve prosilke predmetno dokumentacijo (PGD Cesta 4), v originalu, v strokovni pregled posredoval zunanjemu izvajalcu, v času odločanja o zahtevi prosilke pa je še ni prejel nazaj oz. ni razpolagal z dokumentacijo v elektronski obliki ali v obliki fotokopij.
Na podlagi zgoraj navedenega je IP, na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke v delu, ki se nanaša na PGD Cesta 4, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V tem delu IP še dodaja, da pa lahko prosilka predmetno dokumentacijo od organa ponovno zahteva kadarkoli, z novo zahtevo po ZDIJZ.
•    Načrt kolesarske steze s predvidenim priključkom v cono vzhod (Cesta 4)

V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ razpolaga s PZI kolesarske steze iz leta 2017, katerega del je tudi načrt kolesarske steze s predvidenim priključkom v cono vzhod (Cesta 4), ki je predmet zahteve prosilke. Kot izhaja iz pojasnil organa, ki jih je IP pridobil v okviru pritožbenega postopka, je bil organu dne 28. 3. 2019 s strani investitorja (DRSI) posredovan PZI kolesarske steze iz leta 2017 (4 fascikli) z namenom, da lahko krajani, ki to želijo, v sejni sobi organa vpogledajo v potek trase iz projekta, pri čemer pa ne gre za projekt, ki bi ga organ kakor koli potrjeval (organ sodeluje le v postopkih, kjer je pozvan k udeležbi). Organ nima nobenih zadržkov, da se prosilki v predmetni načrt omogoči vpogled. Fotokopiranje/skeniranje predmetnega načrta namreč ni mogoče iz razloga, ker organ nima tehničnih zmogljivosti za fotokopiranje/skeniranje formatov, v kakršnem je predmetni/zahtevani načrt.

Glede na to, da je prosilka predmetni načrt zahtevala v obliki fotokopije, na svoj elektronski naslov, IP pojasnjuje, da ZDIJZ v 2. odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Upoštevaje 2. točko drugega odstavka 17. člena ZDIJZ, ki kot eno od obveznih sestavin zahteve po ZDIJZ določa način seznanitve z vsebino zahtevane informacije, ima prosilec pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ nima pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija, vpogled ali elektronski zapis). Vezanost organa na prosilčevo izbiro oblike, v kateri želi prejeti informacije, izhaja tudi iz 14. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16, v nad. Uredba), ki konkretizira način posredovanja informacij javnega značaja. Ta določa, da če je informacija javnega značaja tako v elektronski kot v fizični obliki, lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo (1. odstavek 14. člena Uredbe). Po drugi strani pa iz 2. odstavka 14. člena Uredbe izhaja, da če je informacija javnega značaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali fizične oblike v elektronsko obliko skladno s to uredbo (2. odstavek 14. člena Uredbe).

V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ nima tehničnih zmožnosti za fotokopiranje/skeniranje dokumentov večjega formata, v kakršnem je tudi zahtevani načrt, kar pomeni, da je dostop do zahtevane informacije oz. načrta možen le v obliki vpogleda. Glede na ugotovljeno se IP v pritožbenem postopku ni spuščal v presojo oz. v ugotavljanje, v kateri fazi je konkretni postopek oz. ali je PZI kolesarske steze iz leta 2017 in posledično zahtevani načrt priloga upravne določbe ali ne oz. ali zahtevani načrt predstavlja avtorskopravno varovano delo ali ne. Tudi v primeru, da predmetni načrt ne bi predstavljal avtorskopravno varovanega dela, ga prosilki ne bi bilo mogoče posredovati v obliki fotokopije, na njen elektronski naslov, ker, kot že navedeno, organ ne razpolaga s tehničnimi sredstvi, ki bi to omogočala. IP pa temu še dodaja, da prav tako ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu  v primerih, ko s tehnološkimi zmožnostmi za pretvorbo dokumentov iz fizične v elektronsko obliko ne razpolaga, nalagala dolžnost, da to opravilo prenese v izvedbo zunanjemu ponudniku.

IP meni, da je v konkretnem primeru, v duhu transparentnosti in preglednosti nad informacijami javnega značaja ter upoštevaje načelo varstva pravic stranke (glej 18. člen ZDIJZ in 7. člen ZUP), prosilki treba omogočiti vpogled v zahtevani načrt in ji na ta način omogočiti obliko seznanitve oz. dostopa do zahtevane informacije, ki je v obravnavanem primeru, glede na tehnične zmožnosti organa, edina mogoča.

Glede na navedbe organa, da ne vidi nobenih zadržkov do vpogleda prosilke v predmetni načrt, prav tako ta ne vsebuje nobene izjeme iz 6. člena ZDIJZ, IP pojasnjuje, da se v pritožbenem postopku ni spuščal v presojo, ali predmetni dokument/načrt predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja ali ne. Če namreč organ ne vidi zadržkov do vpogleda v zahtevani dokument/načrt, ni nobenega razloga, da bi IP v pritožbenem postopku iskal razloge za njegovo prekritje.

Upoštevaje navedeno je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
•    Razširitev zahteve prosilke
Kot izhaja iz pritožbe prosilke, prosilka dodatno želi vpogledati še v mnenja in drugo dokumentacijo/podatke, ki se nanašajo na priključek cone vzhod na regionalno cesto in kolesarsko stezo s predvidenim priključkom. V pritožbi prosilka organ prosi tudi za dodatna pojasnila. Ker gre v tem primeru za novo zahtevo prosilke, katere vsebina ni predmet konkretnega pritožbenega postopka oz. ni bila predmet zahteve prosilke z dne 25. 9. 2019 (dopolnjena dne 18. 10. 2019), se IP v konkretnem pritožbenem postopku do nje ne more in niti ne sme opredeliti. Jo je pa dolžan obravnavati organ, in sicer kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.
Glede na to, da prosilka v pritožbi organ prosi tudi za dodatna pojasnila IP v tem delu še dodaja, da organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem pripravljati odgovorov na vprašanja in podajati pojasnil, razen takrat, ko ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje dokument.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka