Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 11.12.2019
Naslov: prosilec - Občina Log - Dragomer
Številka: 090-251/2019
Kategorija: Razno
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi prosilca zoper sklep o denarni kazni, ki ga je izdal organ v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Pritožbo prosilca je zavrnil, ker je ugotovil, da je organ upravičeno izrekel denarno kazen po tretjem odstavku 111. členu ZUP, glede na vse okoliščine primera pa je upravičeno določil tudi višino kazni.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-251/2019/2

Datum: 11. 12. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………..(v nadaljevanju prosilec), zoper sklep Občine Log Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, št. 371-6/2011-116 z dne 1. 3. 2017, popravljenim s sklepom št. 371-6/2011-122 z dne 10. 5. 2017 (v nadaljevanju: organ), glede izreka denarne kazni v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 20. 3. 2017 zoper sklep Občine Log Dragomer, št. 371-6/2011-116 z dne 1. 3. 2017, se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Informacijski pooblaščenec je dne 15. 11. 2019 s strani organa prejel v reševanje pritožbo prosilca z dne 20. 3. 2017, zoper sklep organa št. 371-6/2011-116 z dne 1. 3. 2017, v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS št. IU 1338/2017-25 z dne 25. 10. 2019.

 

S sklepom št. 371-6/2011-116 z dne 1. 3. 2017 je organ prosilcu zaradi razžalitve uradnih oseb in organa izrekel denarno kazen v višini 500 EUR. Iz obrazložitve predmetnega sklepa izhaja, da je prosilec dne 3. 2. 2017 po elektronski pošti organu posredoval zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja. Z navedeno zahtevo je bil na podlagi drugega ostavka 125. člena ZUP uveden upravni postopek, ki ga je vodila…………. Uradna oseba je prosilcu dne 9. 2. 2017 posredovala zahtevano dokumentacijo. Prosilec je nato dne 9. 2. 2017 poslal dopolnitev zahteve za informacije javnega značaja. Uradna oseba je dne 20. 2. 2017 z elektronsko pošto prosilcu posredovala informacije, ki jih je ta zahteval z dopolnitvijo zahteve. Prosilec je z elektronsko pošto z dne 20. 2. 2017 poslal novo dopolnitev zahteve za posredovanje informacij javnega značaja, s katero je zahteval seznanitev še z dodatnimi informacijami javnega značaja. Organ v obrazložitvi sklepa navaja, da je prosilec v prej navedeni zahtevi in v obeh dopolnitvah zahteve hudo žalil uradne osebe in organe občine Log Dragomer. Po mnenju organa so hudo žaljive in nespoštljive naslednje prosilčeve navedbe v zahtevi in njenih dopolnitvah (dobesedni citati izjav):

…………………………………….

 

Organ dalje navaja, da so se stranke dolžne do uradnih oseb in organov občine (ter morebitnih drugih udeležencev v postopku) vesti dostojno in spoštljivo. Intenzivnost navedenih žaljivk je po mnenju organa toliko večja, ker je prosilec svoja pisanja naslovil tudi na osebe, ki niso udeleženci postopka, in sicer na zaposlene v občinski upravi Občine Log - Dragomer in na občinske svetnike Občine Log - Dragomer. Organ opozarja, da prosilec uradno osebo v zahtevi in njenih dveh dopolnitvah napada in žali, da se dela norca iz krajanov, da je neumna, nesposobna za delo in jo ob enem poziva k odpovedi. Hkrati prosilec žali tudi župana občine in direktorja občinske uprave, s tem ko ju označuje za nesposobna opravljati svoje delo. Po mnenju organa je prosilec s temi izjavami grobo posegel v dostojanstvo uradne osebe in organa občine. Glede na stališče Vrhovnega sodišča v sodbi opr. št. U 12/2008 z dne 30.6.2009 je žalitev organa ali uradne osebe treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, v njegov ugled, zunanjo oziroma objektivno čast in dobro ime v javnosti. Izbor žaljivih, čustveno obarvanih besed, čeprav bi bilo mnenje mogoče izraziti na ne žaljiv in nevtralen način, kaže na očiten namen zaničevanja. Ob tem je organ poudaril, da ima prosilec nesporno pravico, da vloži zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, vendar pa je dolžan svoje zahteve podajati na spoštljiv in dostojen način. Po prvem odstavku 109. člena ZUP mora uradna oseba, ki vodi dejanja postopka skrbeti za red pri delu in za dostojanstvo organa. V tretjem odstavku 111. člena ZUP je določeno, da organ lahko kaznuje z denarno kaznijo do 500,00 EUR tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, stranko z nasprotnim interesom ali druge udeležence v postopku. Denarno kazen za dejanje iz tretjega odstavka 111. člena (torej žalitev organa ali uradne osebe v vlogi) na podlagi prvega odstavka 112. člena ZUP izreče uradna oseba, ki začne ali nadaljuje postopek po vlogi. Glede na zgoraj navedeno je organ ugotovil, da so podane okoliščine za izrek denarne kazni prosilcu iz prvega odstavka 111. člena ZUP. Ob tem organa dodaja, da je pri izrekanju kazni uradna oseba organa spoštovala načelo sorazmernosti, in sicer je glede na težo in količino navedenih žalitev, ki niso bile splošne, temveč so bile usmerjene na konkretne uradne osebe oziroma organ, primerno izrekla najvišjo dovoljeno denarno kazen, t.j. 500,00 EUR. Še zlasti, ker je prosilec omogočil, da se je z njegovimi žaljivkami seznanil širši krog Ijudi, ki sicer niso udeleženci postopka razkritja informacij javnega značaja. Pri tem je po mnenju organa potrebno poudariti, da so bile naslovljene osebe zaposleni v občinski upravi občine in občinski svetnik. Torej gre za krog oseb, s katerimi so predmetne uradne osebe ozko profesionalno povezane in ravno zaradi tega so zgoraj navedene žaljivke še toliko bolj posegle v dostojanstvo in čast vpletenih uradnih oseb. Prav tako je bilo pri določitvi višine izrečene denarne kazni s strani organa upoštevano dejstvo, da je prosilec zaničevalne izjave poslal skupaj s pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, torej preden je uradna oseba obravnavala njegovo zahtevo. Kljub temu, da je uradna oseba prosilcu posredovala vse zahtevane informacije, je le-ta žaljive izjave ponovil tudi v obeh dopolnitvah zahteve, kar po mnenju organa očitno kaže na splošno zaničevalen in nespoštljiv odnos prosilca do uradne osebe oziroma organa občine. Organ je tudi odločil, da je na podlagi drugega odstavka 227. člena ZUP prosilec naloženo plačilo dolžan izpolniti v roku 15 dni, po prejemu sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

 

Zoper zgoraj navedeni sklep št. 371-6/2011-116 z dne 1. 3. 2017 je prosilec dne 20. 3. 2017 pri organu vložil pritožbo (dalje izpodbijani sklep). V njej zatrjuje, da je bila denarna kazen izrečena napačni osebi, ker iz sklepa ne izhaja pravilno (celotno) ime prosilca in ni naveden njegov pravi oz. polni naslov prebivanja. Po njegovem je izpodbijani sklep že zaradi navedenega nezakonit in ga je treba odpraviti oziroma razveljaviti, podaja pa tudi vsebinske razloge, zakaj se s sklepom ne strinja. Po njegovem tudi ne gre za dostop do informacij javnega značaja, kot si napačno razlaga uradna oseba. V skladu s 17. členom ZDIJZ mora biti v vlogi navedeno, v kakšni obliki želiš informacijo, vloga pa mora biti lastnoročno podpisana. V konkretnem primeru gre po mnenju prosilca zgolj in samo za operativne zadeve. Tudi ne za upravno poslovanje, ampak zgolj za dopise v skladu z 18. členom Uredbe o upravnem poslovanju. Prosilec dalje zatrjuje, da si uradna oseba napačno in zmotno razlaga sodbo sodišča, daj vsebina obravnavanih dopisov in način nedvomno nista taka, da bi okrnila dostojanstvo občinske uprave, pač pa se, kot je razvidno iz gradiva, vloge prosilca nanašajo na nedejavnost organa v nasprotju z roki, ki jih določa zakon, kar je imelo za posledico slabo voljo krajanov. Po njegovem je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati zlasti kot poseg v dostojanstvo organa, njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti. Vsebina obravnavanih vlog in način, na katerega so bile podane pa niso take, da bi okrnile dostojanstvo organa. Posebno še, ker je po njegovem mnenju neprimerne izraze uporabljal tudi direktor občinske uprave. Gre za grob poseg v osebnost in dostojanstvo, ki si ga državni uradnik v skladu s kodeksom obnašanja ne bi smel privoščiti, še več, zanj bi moral odgovarjati, kar pa se ni zgodilo. To prosilec navaja zato, da se vidi, kakšne neprimerne izraze uporablja občinska uprava, podobno kot tudi župan, ki se……………... Prosilec meni, da imajo takšno oblast, ki ima različne »vatle« zase in za krajane, ki jih želi ustrahovati in ponižati. Krajani pa imajo po njegovem vso pravico opozarjati občinsko upravo na nezakonitosti in nepravilnosti, saj se ta financira iz davkoplačevalskega denarja. Prosilec še navaja, da tudi občinska uprava, to je…………, odgovore občinske uprave, ki so namenjeni izključno in samo strankam, pošilja vse naokoli občinskim svetnikom, krajanom in zaposlenim, kar je po njegovem kršitev ZUP. Zatrjuje, da je izrečena denarna kazen kršitev pravil postopka tudi zaradi tega, ker upravni akt ni obrazložen v bistvenem delu, torej zakaj maksimum denarne kazni, ki jo je mogoče izreči v razponu do 500 evrov. Prosilec je zgrožen nad grožnjo občinske uprave, da bo preganjala žalitve krajanov z denarnimi kaznimi, sama pa se po njegovem lahko dela norca iz občanov in krši zakone, saj je oblast.

 

Organ je dne 10. 5. 2017 izdal popravni sklep št. 371-6/2011-122 z dne 10. 5. 2017, s katerim je v izpodbijanem sklepu popravil osebno ime in prebivališče prosilca.

 

O pritožbi prosilca zoper izpodbijani sklep je dne 19. 5. 2019 odločil župan, ki je s sklepom št. 371-6/2011-123 z dne 19. 5. 2017 pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Zoper slednji sklep je prosilec vložil tožbo na Upravno sodišče RS, ki je o zadevi odločilo s sodbo št. I U 1338/2017-25 z dne 25. 9. 2019.

Z navedeno sodbo je sodišče sklep župana št. 371-6/2011-123 z dne 19. 5. 2017 odpravilo in zadevo poslalo v nadaljnji postopek IP. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče zavzelo stališče, da je bil izpodbijani sklep izdan v okviru postopka odločanja o vlogi prosilca za dostop do informacij javnega značaja iz 1. člena ZDIJZ. Sodišče pojasnjuje, da je v obravnavanem primeru za odločanje o pritožbi stvarno pristojen IP, kajti, na podlagi 2. člena ZInfP, med njegove pristojnosti sodi tudi odločanje o pritožbah zoper odločbe, s katerimi je organ zavrgel ali zavrnil ali drugače kršil pravico dostopa do informacij javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Postopek s pritožbo pa se izvaja po določbah ZUP (četrti odstavek 27. člena ZDIJZ). Ker se izrek denarne kazni vedno veže na (konkreten) osnoven postopek, s katerim je povezan v neločljivo celoto, je treba tudi vprašanje stvarne pristojnosti za odločanje o pritožbi zoper tak sklep presojati glede na stvarno pristojnost organa za odločanje v (konkretni) osnovni zadevi. Ker izvira v konkretnem primeru izpodbijani sklep o izreku denarne kazni iz postopka odločanja o dostopu do informacij javnega značaja, je za odločanje o pritožbi zoper tak sklep, pristojen IP.

 

Pritožba ni utemeljena.

IP primarno poudarja, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da je organ z izpodbijanim sklepom prosilcu izrekel denarno kazen po tretjem odstavku 111. člena ZUP. Gre za ukrep, ki ga lahko izreče uradna oseba, ki vodi konkreten postopek, v okviru katerega je po oceni uradne osebe prišlo do razžalitve uradne osebe ali organa. V obravnavanem primeru je organ oz. uradna oseba odločitev o izreku denarne kazni izrekla v okviru vodenja postopka dostopa do informacij javnega značaja, zato je za odločanje o pritožbi zoper ta sklep o denarni kazni pristojen IP[1]. Ob tem IP ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da njegovih vlog z dne 3. 2. 2017, 9. 2. 2017 in 20. 2. 2017 ni mogoče obravnavati po ZDIJZ. Stališče, da gre v obravnavanem primeru za postopek po ZDIJZ, je namreč zavzelo že Upravno sodišče RS, v sodbi št. I U 1338/2017-25 z dne 25. 9. 2019.

 

Žalitev organa ali uradne osebe je treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti (stališče Vrhovnega sodišča v sodbi U 12/2008). Postavlja se torej vprašanje, ali je mogoče slediti odločitvi organa, da je prosilec s svojimi navedbami v vlogah z dne 3. 2. 2017, 9. 2. 2017 in 20. 2. 2017 ravnal žaljivo in neprimerno, kar je organ ocenil kot neposreden napad na dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa.

 

Glede na dejansko stanje, razvidno iz upravnega spisa, je IP v celoti sledil obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Organ je smiselno in celovito pojasnil, katere konkretne navedbe prosilca so žaljive in nespoštljive, opozoril pa je tudi na dejstvo, da je intenzivnost navedenih žaljivk še toliko večja, ker je prosilec svoja pisanja naslovil tudi na osebe, ki niso bile udeleženci konkretnega postopka. IP ne more slediti pritožbenim navedbam prosilca, da je s takšnim načinom izražanja le opozarjal na nezakonitosti in nepravilnosti pri delovanju občinske uprave, do česar imajo občani vso pravico, ker se občinska uprava financira iz davkoplačevalskega denarja. Kot navaja že organ v izpodbijanem sklepu, ima prosilec nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela občinske uprave, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb. Tudi po mnenju IP so navedbe prosilca, ki uradno osebo v zahtevi in njenih dveh dopolnitvah napada in žali, da »se dela norca« iz krajanov, da je neumna, nesposobna za delo in jo ob enem poziva k odpovedi ter ji očita (pre)visoko plačo, objektivno žaljive, z njimi pa je prosilec posegel v dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa. Drži, da samo navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti ni žaljivo, vendar pa prosilec ni ostal v teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegel meje dostojnosti. Izrazi, kot jih v svojih vlogah uporablja prosilec, ne sodijo v upravni postopek in nihče (niti javni uslužbenec) ni dolžan prenašati kritike, ki se »spusti« na osebno raven in je žaljive narave. Prosilec bi lahko svoje nestrinjanje z delom organa izrazil tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih besed in v okviru morebitnih pravnih sredstev. IP je tako sledil argumentaciji organa, da je prosilec s tem posegel v dostojanstvo organa in uradnih oseb pri organu, to je v njihov ugled, avtoriteto in zunanjo čast ter dobro ime v javnosti. Prav tako je IP ocenil, da je organ ustrezno presodil in v skladu z načelom sorazmernosti določil tudi višino denarne kazni, upoštevajoč dejstvo, da je prosilec organ in uradne osebe žalil večkrat (v več vlogah in tudi večkrat v eni vlogi) ter da je svoje pisanje posredoval tudi drugim osebam izven organa.

 

Kot irelevantne za ta pritožbeni postopek ocenjuje IP pritožbene navedbe prosilca, da je neprimerne izraze uporabljal tudi direktor občinske uprave, pri čemer je šlo za grob poseg v osebnost in dostojanstvo, ki si ga državni uradnik v skladu s kodeksom obnašanja ne bi smel privoščiti. V zvezi s tem IP pripominja, da prosilec svojega neprimernega izražanja ne more opravičevati kot povračilo za dejanja tretjih oseb, ki so bila storjena izven postopka po ZDIJZ, ki je v konkretnem primeru predmet presoje IP. Vsakdo se mora vzdržati neprimerne in žaljive komunikacije, prizadeti posamezniki pa imajo v primerih, ko gre za poseg v njihovo čast in dobro ime, pravico do pravnih sredstev v okviru odškodninskega in/ali kazenskega prava.

 

Prav tako IP ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da je izpodbijani sklep treba odpraviti iz razloga, ker ni bil izdan pravi osebi. Iz popravnega sklepa št. 371-6/2011-122 z dne 10. 5. 2017 namreč izhaja, da je organ te pomanjkljivosti odpravil s tem, da je v popravnem sklepu navedel pravilno ime in naslov prebivališča prosilca.

 

Glede na navedeno je IP ocenil, da je organ upravičeno izrekel denarno kazen po tretjem odstavku 111. členu ZUP, glede na vse okoliščine primera pa je upravičeno določil tudi višino kazni. IP je zato pritožbo prosilca, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Tako Upravno sodišče v smiselno podobni zadevi: opr. št. I U 1803/2013 z dne 6. 3. 2014

http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2012032113068775&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2012032113068775