Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 27.05.2019
Naslov: prosilec -Občina Log-Dragomer
Številka: 090-11/2019
Kategorija: Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do računov in dokumentov, ki izkazujejo pravno osnovo za plačilo finančnih transakcij posameznim družbam. Organ je zahtevi delno ugodil in v obrazložitvi odločbe navedel posamezne podatke, dostop do dokumentov je zavrnil s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da mora organ vedno odločati o dostopu do dokumentov, izjema poslovne skrivnosti pa je v obravnavani zadevi presežena zaradi porabe javnih sredstev. Organu je naložil, da prosilcu posreduje posamezne zahtevane dokumente, pri čemer mora prekriti varovane osebne podatke.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-11/2019/8

Datum: 27. 5. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 2. 1. 2018, zoper odločbo Občine Log – Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 09, 1358 Log pri Brezovici (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-55/2018-2 z dne 20. 12. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 2. 1. 2019 zoper odločbo Občine Log – Dragomer, št. 090-55/2018-2 z dne 20. 12. 2018, se ugodi in se 1. točka izreka izpodbijane odločbe odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati kopije sledečih dokumentov:
  • pogodbo, št. 20130813-02 z dne 18. 8. 2013, in obvestilo;
  • pogodbo, št. 20180705-01 z dne 5. 7. 2018, obvestilo in račun, št. 012018-142 z dne 18. 6. 2018, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila račun;
  • pogodbo, št. 20180904-01 z dne 18. 9. 2018, in obvestilo;
  • pogodbo, št. 20180926-01 z dne 26. 9. 2018, obvestilo in račun, št. KO-33-2018 z dne 24. 9. 2018, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek fizične osebe, ki je izdala račun;
  • pogodbo, št. 20181003-02 z dne 3. 10. 2018, obvestilo in račun, št. 20/2018 z dne 25. 9. 2018;
  • pogodbo, št. 4095/17 z dne 29. 11. 2017, obvestilo in račun, št. 80/2017 z dne 20. 11. 2017, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek fizične osebe, ki je fakturirala račun;
  • pogodbo, št. 1457/18 z dne 14. 5. 2018, in obvestilo z dne 14. 5. 2018;
  • pogodbo, št. 2080/18 z dne 9. 7. 2018, in obvestilo z dne 10. 7. 2018;
  • pogodbo, št. 2730/18 z dne 7. 9. 2018, in obvestilo;
  • pogodbo, št. 2738/18 z dne 7. 9. 2018, in obvestilo;
  • obvestilo, št. 1710-361 z dne 18. 6. 2018;
  • pogodbo, št. 87356/2018-J z dne 13. 9. 2018, in obvestilo;
  • pogodbo, št. 87297/2018M z dne 3. 9. 2018.
  1. Pritožba prosilca z dne 2. 1. 2019 se v delu, v katerem mora organ prekriti osebne podatke skladno s 1. točko izreka te odločbe, ter v delu, kjer dokument ne obstaja, zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v

 

Prosilec je 26. 11. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Želel je prejeti kopije računov, iz katerih je razvidno, za kakšne vrste storitev je prejemnik prejel plačilo od organa, in odgovore na vprašanja, ali gre pri navedenih transakcijah za odkup terjatev, s kakšnim namenom in kdo je zaračunane storitve opravil. Poleg tega je zahteval dokumente, ki izkazujejo pravno osnovo za plačilo finančnih transakcij družbi DUT d.o.o. za znesek 124.048,80€, družbi Interfinance d.o.o. za znesek 66.546,52€, družbi Polfin d.o.o. za znesek 65.765,00€ in družbi B in B fin d.o.o. za znesek 52.655,75€.

 

Organ je z odločbo, št. 090-55/2018-2 z dne 20. 12. 2018, zahtevo delno zavrnil s sklicevanjem na izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je pojasnil, da je družbi DUT d.o.o. 17. 7. 2018 za delo za projekt obnove stare šole na Logu nakazal po 4. začasni situaciji 14.852,41€ na zahtevo družbe As - Primus d.o.o., 27. 9. 2018 po 5. začasni situaciji 34.582,40€ na zahtevo družbe Mediogradnja d.o.o., 12. 10. 2018 po 7. začasni situaciji 14.724,61€ na zahtevo družbe Heating instalacije d.o.o. in 12. 10. 2018 po 7. začasni situaciji 26.974,15€ na zahtevo družbe Delta skupina d.o.o. To je bilo v letu 2018 skupaj 91.133,57€. Družbi Interfinance d.o.o. je organ 13. 6. 2018 za delo na križišču pri Mercatorju na Logu nakazal po 6. začasni situaciji 7.444,45€ na zahtevo družbe Prenova gradbenik d.o.o., 7. 8. 2018 po 7. začasni situaciji 11.355,13€ na zahtevo družbe Prenova gradbenik d.o.o., 4. 10. 2018 po 8. začasni situaciji 14.245,07€ na zahtevo družbe Prenova gradbenik d.o.o. in 10. 10. 2018 za dodatna dela 24.265,80€. To je bilo v letu 2018 skupaj 57.310,45€. Družbi Polfin d.o.o. je organ 16. 7. 2018 za delo na križišču pri Mercatorju na Logu nakazal po 6. končni situaciji 65.756,27€ na zahtevo družbe Teleg - M d.o.o., kar je predstavljajo v letu 2018 skupno tudi navedeni znesek. Družbi B in B Fin d.o.o. je 28. 9. 2018 za delo obnove cestišča na Loški cesti 12 na Logu organ nakazal po 6. začasni situaciji 6.775,21€ na zahtevo Andreja Abrama s.p., 27. 9. 2018 po 6. začasni situaciji 45.880,54€ na zahtevo družbe Mediogradnja d.o.o. To je bilo v letu 2018 skupaj 52.655,75€. Organ je še pojasnil, da so vsi izvajalci opravljali strojna in gradbena dela in nabavljali gradbeni material. Za ostale zahtevane informacije je organ ocenil, da nima pravne podlage za to, da bi jih posredoval, saj je po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 dolžan varovati podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Organ je navedel, da bi lahko podatki, ki so razvidni iz zahtevane dokumentacije, nepooblaščenim osebam pokazali toliko informacij, da organ ne bi mogel trditi, da jih skrbno varuje pred konkurenco lastnih poslovnih partnerjev. Zato bi odgovori na vprašanja prosilca, ali gre pri navedenih transakcijah za odkup terjatev, s kakšnim namenom in kdo je zaračunane storitve opravil, pa tudi posredovanje dokumentov, ki izkazujejo pravno osnovo za plačilo finančnih transakcij, po oceni organa predstavljali kršenje poslovnih skrivnosti njegovih poslovnih partnerjev, kar pa je z zakonom prepovedano. Organ je v tem delu zahtevo zavrnil.

 

Prosilec se je 2. 1. 2019 zoper odločbo organa, št. 090-55/2018-2 z dne 20. 12. 2018 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) pritožil in zahteval dostop do celotne dokumentacije. Prosilec je menil, da gre pri dostopu do dokumentacije o plačilih za opravljeno storitev, ki jo naroči in plača občina, za dostop do informacij javnega značaja, kjer poslovna skrivnost ne more biti varovana. Poleg tega organ ni navedel, za kakšno poslovno skrivnost gre, kakšna poslovna škoda bi se partnerju dogodila v primeru razkritja običajnih informacij o plačilu in kateri zakon določa, da se konkretna informacija smatra za poslovno skrivnost. Zaradi navedenih pomanjkljivosti se odločbe ne dá preizkusiti in ugotoviti, ali je organ ravna pravilno, ko je zavrnil zahtevo. Prosilec je opozoril, da je iz javno dostopnih dokumentov razvidno, da se nobena od navedenih družb ne ukvarja z gradbeništvom ali kakšno podobno dejavnostjo, ki bi upravičila nakazila za storitve, ki jih je organ navedel. Dejavnost omenjenih družb je finančno poslovanje. Ker občinski svet Občine Log – Dragomer v letu 2018 ni odobril predloga župana, da bi občina vzela kredit pri banki (ali finančni družbi), obstaja sum, da je župan izvedel nezakonito kreditiranje s pomočjo navedenih finančnih družb, brez soglasja občinskega sveta. Obstaja tudi sum, da je župan z nezakonitimi nakazili, ki imajo podlago v odkupu terjatev, oškodoval upnike in sodeloval pri pranju denarja. Ker gre za razloge, ki nedvomno spadajo pod izjeme iz tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, je zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij nezakonita. Prosilec je vztrajal pri dostopu do vseh zahtevanih dokumentov, vključno z dokumentacijo, ki bi dokazala, da so prejemniki javnih financ prejeli sredstva kot izbrani izvajalci navedenih storitev.

 

IP je 25. 1. 2019 na organ naslovil poziv za dostavo vseh dokumentov, ki jih je prejel 1. 2. 2019. Po pregledu dostavljene dokumentacije je IP ugotovil, da še vedno ne razpolaga z vso zahtevano dokumentacijo, zato je organ 8. 3. 2019 zaprosil za pojasnila oz. izrecno navedbo, ali z zahtevano dokumentacijo razpolaga ali ne. IP je dokončen odgovor prejel 22. 3. 2019.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je poleg vprašanja, ali organ razpolaga z vso zahtevano dokumentacijo, tudi vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko se je pri dostopu do informacij javnega značaja skliceval na izjemo varovanja poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni bilo razvidno, da bi organ izpeljal ugotovitveni postopek, v katerem bi individualiziral dokumente, s katerimi razpolaga v zadevi. Organ je v izreku izpodbijane odločbe navedel, da se zahtevi prosilca delno ugodi, pri čemer prosilcu ni posredoval nobenih dokumentov, ampak mu je zgolj opisno podal nekatere zahtevane informacije. Ker je v postopki po ZDIJZ organ dolžan odločati o dostopu do dokumentov, kar izhaja tudi iz sodne prakse[1] in prakse IP[2], je IP na podlagi pregleda gradiva, ki mu ga je organ posredoval na izrecni poziv, št. 090-11/2019/2 z dne 25. 1. 2019, in na dodatni poziv, št. 090-11/2019/4 z dne 8. 3. 2019, najprej odpravil to kršitev postopka in ugotovil obseg zahtevane dokumentacije.

 

Tako iz zahteve prosilca kot iz njegove pritožbe nedvoumno izhaja, da je prosilec želel pridobiti dokumente, na podlagi katerih je organ posameznim družbam (družbi DUT d.o.o. za skupni znesek 124.048,80€, družbi Interfinance d.o.o. za skupni znesek 66.546,52€, družbi Polfin d.o.o. za skupni znesek 65.765,00€ in družbi B in B fin d.o.o. za skupni znesek 52.655,75€) izplačal navedena plačila ter kopije računov, ki izkazujejo za kakšne vrste storitev je prejemnik prejel plačilo. IP je z vpogledom v aplikacijo Erar (https://erar.si/), v kateri so prikazani podatki o porabi javnega denarja v Republiki Sloveniji, ugotovil, da so vneseni podatki o Občini Log – Dragomer kot plačniku in družbi DUT d.o.o. kot prejemniku datirani do 26. 11. 2018 (ko je bila vložena zahteva) v skupni višini 124.048,80€ (tj. znesek, ki ga je navedel prosilec) po sledečih situacijah: 15. 10. 2018 v višini 26.974,15€, 15. 10. 2018 v višini 14.724,61€, 27. 9. 2018 v višini 34.582,40€, 17. 7. 2018 v višini 14.852,41€ ter 2. 9. 2013 v višini 32.915,23€; pri družbi Interfinance d.o.o. v skupni višini 66.546,52€ po sledečih situacijah: 10. 10. 2018 v višini 24.265,80€, 4. 10. 2018 v višini 14.245,07€, 7. 8. 2018 v višini 11.355,13€, 13. 6. 2018 v višini 7.444,45€ in 22. 12. 2017 v višini 9.236,07€; pri družbi Polfin d.o.o. 16. 7. 2018 v višini 65.756,27€; pri družbi B in B fin d.o.o. v skupni višini 52.655,75€ po sledečih situacijah: 28. 9. 2018 v višini 45.880,54€ in 28. 9. 2018 v višini 6.775,21€.

 

Tako je IP zaključil, da posredovana dokumentacija vsebuje sledeče zahtevane dokumente, in sicer pravne osnove – pogodbe za izplačila, št. 20130813-02 z dne 18. 8. 2013, št. 20180705-01 z dne 5. 7. 2018, št. 20180904-01 z dne 18. 9. 2018, št. 20180926-01 z dne 26. 9. 2018, št. 20181003-02 z dne 3. 10. 2018, št. 4095/17 z dne 29. 11. 2017, št. 1457/18 z dne 14. 5. 2018, št. 2080/18 z dne 9. 7. 2018, št. 2730/18 z dne 7. 9. 2018, št. 2738/18 z dne 7. 9. 2018, št. 87356/2018-J z dne 13. 9. 2018, št. 87297/2018M z dne 3. 9. 2018, s pripadajočimi obvestili istih številk, kamor sodi tudi obvestilo, št. 1710-361 z dne 18. 6. 2018. Kot zahtevane račune, ki so se nanašali na izplačila navedenim gospodarskim družbam, je IP štel račune, ki so zapisani v navedenih pogodbah in jih je organ tudi posredoval: račun, št. 012018-142 z dne 18. 6. 2018, račun, št. 20/2018 z dne 25. 9. 2018, račun, št. KO-33-2018 z dne 24. 9. 2018 in račun, št. 80/2017 z dne 20. 11. 2017. V zvezi z vprašanjem prosilca, ali gre pri navedenih transakcijah za odkup terjatev, s kakšnim namenom in kdo je zaračunane storitve opravil, je IP ugotovil, da odgovor izhaja iz posameznih pravnih osnov – pogodb za izplačila. Preostale posredovane dokumentacije IP ni štel kot del zahteve, saj niti iz zahteve niti iz pritožbe ne izhaja, da bi prosilec želel prejeti vse izdane račune, posamezne začasne situacije ali delilnike plačil (nominacije) za določene projekte, ampak je, kot že povedano, želel prejeti dokumente za točno določene finančne transakcije in pripadajoče račune. Prav tako v del zahtevane dokumentacije ne sodi račun, izdan 22. 1. 2019, saj je bil dokument ustvarjen po izdaji izpodbijane odločbe, in kot tak sploh ne more biti predmet zahteve, saj organ s tem dokumentom v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal.

 

Iz definicije informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena v povezavi s 1. členom ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
  2. organ mora z njo razpolagati in
  3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP je ocenil, da vsi zgoraj našteti dokumenti ustrezajo zahtevi in izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja po določilu prvega odstavka 4. člena v povezavi s 1. členom ZDIJZ.

 

V zvezi z računi, št. 741 z dne 31. 5. 2018, št. 83/18 z dne 30. 4. 2018, št. 123/18 z dne 30. 6. 2018, št. 191/18 z dne 6. 9. 2018, št. 190/18 z dne 31. 8. 2018, št. 18-360-000200 z dne 24. 8. 2018, št. 29/2018 z dne 24. 8. 2018, št. KO-31-2018 z dne 27. 8. 2018 in št. 1304 z dne 31. 7. 2013, ki so prav tako navedeni v posameznih pogodbah in jih ob neurejeni dokumentaciji, ki jo je organ posredoval IP, ni bilo moč zaslediti, je IP 22. 3. 2019 prejel odgovor organa, da so to številke dokumentov partnerjev občine, ki imajo za knjiženje drugačne številke kot občina, in da so vsi navedeni računi izstavljeni s strani podizvajalcev glavnemu izvajalcu As Primus d.o.o. Občina jih je na podlagi delilnika zgolj plačala nominiranim podizvajalcem, ni pa nikoli z njimi razpolagala. Tako je npr. iz delilnika 31. 7. 2018 razvidno, da je plačan račun št. 18-360-000200 z dne 24. 8. 2018, ni pa tega računa občina nikoli prejela. Upoštevajoč definicijo informacije javnega značaja in ugotovljeno dejansko stanje, da organ s predhodno naštetimi računi ne razpolaga, je IP v tem delu spoznal, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi. Zato je pritožbo prosilca na podlagi tretjega odstavka 248. člena zavrnil kot neutemeljeno, v tej odločbi pa navedel pravilne razloge za zavrnitev. Dostop do dela zahtevane dokumentacije je bilo treba zavrniti, ker organ z njo ne razpolaga (in ne zaradi varstva poslovne skrivnosti, kot je to zatrjeval organ). V preostalem delu zahteve je IP pritožbi prosilca ugodil, kot sledi.

 

Po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. V času odločanja na prvi stopnji je pojem poslovne skrivnosti določal Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17; v nadaljnjem besedilu ZGD-1). Ta pri določitvi, kaj je poslovna skrivnost, opredeljuje dva kriterija: subjektivnega, po katerem je poslovna skrivnost določena s pisnim sklepom (prvi odstavek 39. člena ZGD-1), in objektivnega, če podatek ni določen s sklepom kot poslovna skrivnost, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni.

 

Ob preverjanju obstoja navedene izjeme, je IP ugotovil, da se je organ v zvezi z zahtevanimi dokumenti (splošno) skliceval na varstvo poslovne skrivnosti svojih poslovnih partnerjev in jo priznal po drugem odstavku 39. člena ZGD-1. Po ustaljeni sodni praksi[3] je dokazno breme za izpolnjenost subjektivnega in/ali objektivnega kriterija na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Organ glede samih zahtevanih dokumentov obstoja subjektivnega kriterija niti ni zatrjeval (na zahtevanih dokumentih tudi ni nobenih oznak, ki bi nakazovale na njihovo zaupnost). Zatrjeval je le, da je odgovor na vprašanje prosilca, ali gre pri navedenih transakcijah za odkup terjatev, s kakšnim namenom in kdo je zaračunane storitve opravil, ter posredovanje dokumentov, ki izkazujejo pravno osnovo za plačilo finančnih transakcij, po njegovi oceni, kršenje poslovnih skrivnosti njegovih poslovnih partnerjev. Navedbe o nastanku škode so ostale neizkazane. Splošnih in hipotetičnih oziroma z ničemer konkretiziranih navedb pa ni mogoče upoštevati oziroma šteti za utemeljene, tako da organ ni izkazal, da bi pri zahtevanih informacijah šlo za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju.

 

Tudi če bi navedeno ustrezalo zakonski določbi po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, bi organ navedeno določilo v konkretnem primeru moral preizkusiti tudi z vidika tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

Podatke, ki so javni že po zakonu, opredeljuje 1. alineja tretjega odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu dostop do podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost, dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ti podatki se torej že na podlagi zakona štejejo za javne in morajo biti prosilcem na njihovo zahtevo zmeraj dostopni. Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ je institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Da bi se dosegel namen, ki ga navedena določba zasleduje, tj. seznanitev javnosti o načinu razpolaganja s sredstvi, je v konkretnem primeru treba razkriti celotno vsebino pogodb, pripadajočih obvestil in priloženih računov, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ker so na podlagi zahtevanih dokumentov bila porabljena javna sredstva, le-ti ne morejo biti opredeljeni kot poslovna skrivnost. Vsak, ki vstopa v poslovno razmerje z organom lokalne skupnosti, se mora zavedati, da je varovanje podatkov kot poslovna skrivnost omejeno ravno zaradi zahteve po transparentni porabi javnih sredstev. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ki je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Tako se morajo npr. vsi subjekti zavedati, da prevzemajo v odstop terjatve do javnopravnega subjekta, ki je zavezan k transparentnemu delovanju pri porabi javnih sredstev in da npr. tovrstni posli ne morejo biti varovani kot poslovna skrivnost. Ker je prosilec spraševal, če gre pri navedenih pogodbah za odkup terjatev, je IP povzel nekaj določb Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631), iz katerih je moč sklepati, da tudi morebitni tovrstni posli med javnopravnim subjektom (v konkretnem primeru občino) in zasebnim subjektom, ne morejo biti varovani kot poslovna skrivnost zaradi obstoja izjeme po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Cesija oz. odstop terjatve s pogodbo[4] je opredeljena kot pogodba, s katero upnik (odstopnik) svojo terjatev, ki jo ima proti dolžniku prenese na tretjo osebo (t.i. prevzemnika), ki postane novi upnik. Pri cesiji gre torej za pogodbeni prenos terjatve iz enega upnika na drugega. S cesijsko pogodbo se terjatev v ničemer ne spremeni – vsebina terjatve ostane ista, spremeni se samo upnik. Čeprav za prenos terjatve dolžnikova privolitev ni potrebna, gre pri tem pravnem poslu še vedno za porabo javnih sredstev, kadar je odstopljen dolžnik javnopravni subjekt. Zaradi cesije se izplačila odstopljenega dolžnika izvedejo cesionarju (prevzemniku) namesto cedentu (odstopniku), prevzemnik pa ima nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. Zato so npr. vsi podatki v zvezi s cesijo, ki vključujejo tudi informacijo, komu je organ nakazal plačilo, zakaj in na kateri pravni podlagi, prosto dostopne informacije javnega značaja. Enako kot to po ustaljeni sodni praksi velja tudi za druge pravne posle z javnim sektorjem (npr. sodbe, št. I U 1125/2017-62, II U 410/2016-12, I U 599/2014, IV U 203/2017-10). IP je ugotovil, da je pritožba prosilca v tem delu utemeljena, saj so predmetne pogodbe s pripadajočimi obvestili prosto dostopne informacije javnega značaja po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je pritožbi prosilca v tem delu ugodil. Prav tako je IP pritožbi prosilca ugodil v delu, ki se nanaša na račune, iz katerih je razvidno, za kakšne vrste storitev je prejemnik prejel plačilo in organ z njimi tudi razpolaga. To so računi, št. 80/2017 z dne 20. 11. 2017, št. 012018-142 z dne 18. 6. 2018, št. 20/2018 z dne 25. 9. 2018 ter št. KO-33-2018 z dne 24. 9. 2018.

 

IP je pri odločanju o zadevi po uradni dolžnosti ugotavljal tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena in 5.a členu ZDIJZ. Pri tem je ugotovil, da se v vseh zahtevanih dokumentih, s katerimi organ razpolaga, nahajajo osebni podatki posameznikov, in sicer imena in priimki fizičnih oseb, ki so fakturirale, izdale oz. pripravile posamezne račune; imena in priimki direktorjev navedenih družb ter njihovi lastnoročni podpisi; imena in priimki posameznih funkcionarjev ali javnih uslužbencev ter njihovi lastnoročni podpisi.

 

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ker se je v slovenskem pravnem redu s 25. 5. 2018 začela neposredno uporabljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[5], je treba pri presoji navedene izjeme upoštevati tudi neposredno uporabljive določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov ter določbe ZVOP-1, ki niso v koliziji s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (člen 4 (1)). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (člen 4(2)). Za presojo dopustnosti razkritja osebnih podatkov je treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Še vedno veljavna določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

 

IP je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje imen in priimkov fizičnih oseb, ki so fakturirale, pripravile oz. izdale posamezne račune, ne obstaja. Zato je z uporabo instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, odredil izločitev (prekritje) teh informacij iz posameznega dokumenta ter seznanitev prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Tako je odločil, da mora organ prekriti na računu, št. 80/2017 z dne 20. 11. 2017, ime in priimek fizične osebe, ki je fakturirala račun; na računu, št. 012018-142 z dne 18. 6. 2018, ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila račun in na računu, št. KO-33-2018 z dne 24. 9. 2018, ime in priimek fizične osebe, ki je izdala račun.

 

Skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS), Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1) kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti osebnih podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Zato so imena, priimki in lastnoročni podpisi podpisnikov posameznih pogodb, ki so pooblaščeni za zastopanje zasebnih družb, prosto dostopni tudi na zahtevanih dokumentih.

 

IP je poleg tega upošteval še, da lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Imena in priimki javnih funkcionarjev (podpisnikov zahtevanih dokumentov) in njihovi lastnoročni podpisi, niso varovani osebni podatki, saj so v zahtevanih dokumentih navedeni v kontekstu opravljanja svoje takratne javne funkcije. Ti osebni podatki so na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopni.

 

Ker so podatki, ki jih je zahteval prosilec, absolutno javni, IP v postopek ni pozival stranskih udeležencev (družb DUT d.o.o., Interfinance d.o.o., Polfin d.o.o. in B in B fin d.o.o.), saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. 

 

IP je tako zaključil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo prve stopnje odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pritožbo je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke in na dokumente, s katerimi organ ne razpolaga, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Npr. sodbe Upravnega sodišča, št. I U 35/2011 z dne 18. 4. 2012, št. I U 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017 in št. I U 1447/2016-51 z dne 21. 6. 2017.

[2] Npr. odločbe IP, št. 090-71/2018 z dne 20. 4. 2018, št. 090-85/2018 z dne 25. 4. 2018, št. 090-124/2018 z dne 19. 6. 2018.

[3] Npr. sodbe Upravnega sodišča, št. U 32/2008, U 284/2008, II U 289/2013 in II U 308/2014.

[4] Glej VI. poglavje Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631).

[5] 23. 5. 2018 je bil v Uradnem listu Evropske unije, št. L 127, objavljen še Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 119,4.5.2016).