Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 04.09.2020
Naslov: prosilec - Občina Kranjska Gora
Številka: 090-186/2020
Kategorija: Kršitev materialnega prava, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilke zavrgel kot nepopolno, ker po njegovem mnenju prosilka svoje zahteve ni ustrezno dopolnila. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, upoštevaje določbo prvega odstavka 18. člena ZDIJZ, da je organ prosilko na dopolnitev pozval pravilno in ji pri tem postavil ustrezen rok. Ugotovil pa je tudi, da ne more slediti odločitvi organa, da je zahteva prosilke v obravnavanem primeru nepopolna, saj po mnenju IP vsebuje vse sestavine, ki jih nalaga ZDIJZ. Ker je torej organ po mnenju IP napačno uporabil materialno pravo, je IP odločil, da pritožbi ugodi in vrne zadevo organu v ponovni postopek.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-186/2020/2

Datum: 4. 9. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 10. 8. 2020, zoper sklep OBČINE KRANJSKA GORA, Kolodvorska 1B, 4280 Kranjska gora (v nadaljevanju: organ), št. 090-6/2020-4 z dne 31. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 10. 8. 2020 se ugodi. Sklep OBČINE KRANJSKA GORA, št. 090-6/2020-4 z dne 31. 7. 2020, se odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek, ki mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od vročitve te odločbe.
  1. Zahteva prosilke za povrnitev stroškov pritožbe se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilka je z zahtevo z dne 1. 7. 2020 skladno z določbami ZDIJZ zahtevala fotokopije vseh dokumentov, ki jih je organ izdelal sam ali pridobil od drugih organov v zadevi odstopa od pogodbe z družbo WTE GmbH Podružnica Kranjska Gora, Naselje Slavka Černeta 34, Kranjska Gora (v nadaljevanju: WTE GmbH), v zvezi z izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Občini Kranjska Gora, vključno z dokumenti, ki so predmet odločanja o utemeljenosti odstopa od pogodbe.

 

Organ je z dopisom, št. 090-6/2020-2 z dne 16. 7. 2020, pozval prosilko na dopolnitev zahteve. Navedel je, da ZDIJZ v 17. členu določa, da mora zahteva vsebovati osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Nadalje je navedel, da isti člen v prvi točki 2. odstavka določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti. Če je zahteva nepopolna in je organ ne more obravnavati, mora organ skladno s prvim odstavkom 18. člena ZDIJZ pozvati prosilca, da jo v roku, ki ga določi, dopolni, rok pa ne sme biti krajši od 3 delovnih dni. Upoštevaje navedeno organ meni, da prosilka v zahtevi ni navedla vseh obveznih sestavin, določenih v 17. členu ZDIJZ, saj v zahtevi ni navedeno osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, ki jo prosilka kot odvetnica zastopa, niti k zahtevi ni bilo priloženo pooblastilo prosilca. Odvetnik namreč lahko skladno z Zakonom o odvetništvu v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih (2. člen). Ker je zahtevo vložila kot odvetnica in ne kot fizična oseba, mora v zahtevi navesti podatke svoje stranke – prosilca ter priložiti tudi pooblastilo za zastopanje tega prosilca. Zahtevo pa je organ zavrgel tudi iz razloga, ker prosilka v zahtevi ni določno označila informacije oziroma dokumente, katerih fotokopije želi pridobiti, zaradi česar organ ne ve, na kateri dokument točno se zahteva. Navedeni opis dokumentov, katerih fotokopije prosilka zahteva, je presplošen. Organ zgolj iz opisa, da gre za vse dokumente, ki jih je organ izdelal sam ali pridobil od drugih organov v zadevi odstopa od pogodbe z družbo WTE GmbH, v zvezi z izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Občini Kranjska Gora, vključno z dokumenti, ki so predmet odločanja o utemeljenosti odstopa od pogodbe, ne more vedeti, kopije katerih dokumentov prosilka sploh želi. Zahteva je namreč v tem delu presplošna in premalo specificirana, da bi jo organ lahko obravnaval. Upoštevaje navedeno je organ ugotovil, da je zahteva nepopolna in je ne more obravnavati. Glede na navedeno je organ vlagateljico zahteve na podlagi prvega odstavka 18. člena ZDIJZ pozval, da v roku 3 delovnih dni od prejema poziva svojo zahtevi dopolni tako, da navede osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, ki jo zastopa, ter priloži pooblastilo za zastopanje, in informacije oziroma dokumente, s katerimi se želi seznaniti. Če zahteva ne bo dopolnjena v danem roku ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne bo izpolnjevala pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne bo mogel obravnavati, bo organ ravnal v skladu z 19. členom ZDIJZ in zahtevo zavrgel s sklepom.

 

Prosilka je v odgovoru z dne 23. 7. 2020 navedla, da zahteve ni posredovala v okviru zastopanja tretje osebe – stranke, ki bi jo zastopala na podlagi pooblastilnega razmerja, temveč kot prosilka …. Iz določbe 1. člena ZDIJZ izhaja, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in  druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. V skladu z določbo 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostope pravnim in fizičnim osebam. V zahtevi je zaprosila za seznanitev z dokumenti, ki jih je organ izdelal sam ali pridobil od drugih organov v zadevi odstopa od pogodbe z družbo WTE GmbH v zvezi z izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Občini Kranjska Gora, v obliki posredovanja fotokopij vseh dokumentov, vključno z dokumenti, ki so predmet odločanja o utemeljenosti odstopa od pogodbe. Glede na poziv organa, da določno označi informacije oziroma dokumente, katerih fotokopije želi pridobiti, je organ prosila, da ji posreduje vse dokumente v zvezi s sklenitvijo pogodbe med družbo WTE GmbH in organom, ki se nanašajo na izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Občini Kranjska gora, ter dokumente v zvezi z izvrševanjem in odstopom od predmetne pogodbe, in sicer pogodbo, sklenjeno med družbo WTE GmbH in organom, ter vso nadaljnjo pisno dokumentacijo (dopisi, elektronski dopisi, odločbe, zaznamki, korespondenca) v zvezi z izvrševanjem navedene pogodbe ter odstopom od pogodbe, za časovno obdobje od sklenitve pogodbe dalje do današnjega dne. Organ naj posreduje tudi popis dokumentov, s katerimi razpolaga v zvezi s sklenitvijo, izvrševanjem in odstopom od navedene pogodbe.

 

Organ je s sklepom, št. 090-6/2020-4 z dne 31. 7. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), zahtevo prosilke zavrgel kot nepopolno. Po njegovem mnenju je tudi dopolnjena zahteva z dne 23. 7. 2020 nepopolna in je ne more obravnavati. ZDIJZ v tretjem odstavku 18. člena določa, da ravna organ v skladu z 19. členom ZDIJZ, če prosilec ne dopolni zahteve v danem roku ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena zakona in je zato organ ne more obravnavati. Prosilka po mnenju organa v zahtevi ni navedla vseh obveznih sestavin, določenih v 17. členu ZDIJZ, saj v zahtevi ni navedla osebnega imena, firme ali imena pravne osebe, ki jo zastopa, niti k zahtevi ni priložila pooblastila, poleg tega pa je navedla, da vlaga zahtevo kot prosilka in ne v okviru zastopanja tretje osebe – stranke, ki bi jo zastopala na podlagi pooblastilnega razmerja. ZDIJZ v prvem odstavku 5. člena določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam (tj. prosilcem). Zahtevo je vložila kot odvetnica in ne kot fizična oseba. Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, opravljajo jo odvetniki kot svoboden poklic (prvi in drugi odstavek 1. člena Zakona o odvetništvu). Glede na takšno opredelitev odvetništva odvetnik, ki opravlja svoj poklic individualno, nima statusa samostojnega podjetnika posameznika, kot slednje ureja Zakon o gospodarskih družbah in ne opravlja gospodarske dejavnosti v tem pomenu. Iz tega razloga odvetnica ne predstavlja fizične niti pravne  osebe, ki bi ji bile skladno s 5. členom ZDIJZ prosto dostopne informacije javnega značaja. Poleg tega pa odvetnica v skladu z Zakonom o odvetništvu v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih (2. člen). Upoštevaje to določbo lahko odvetnica zastopa stranko, katere pooblastilo za zastopanje k zahtevi ni predložila niti navedla njenih podatkov, ki so skladno s prvim odstavkom 17. člena ZDIJZ obvezna sestavina zahteve. Glede na navedeno je po mnenju organa zahteva prosilke z dne 23. 7. 2020 nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, saj niso izpolnjeni procesni pogoji iz 17. in 18. člena ZDIJZ. Organ je tako zahtevo z dne 23. 7. 2020, skladno z določbo 19. člena ZDIJZ, s sklepom zavrgel. Prav tako je bila prosilka pozvana, da navede informacije oziroma dokumente, s katerimi se želi seznaniti, saj v zahtevi z dne 1. 7. 2020 niso bile določno označene. V dopolnitvi zahteve z dne 23. 7. 2020 je ponovno navedla zgolj to, da prosi za posredovanje:

  • »vseh dokumentov v zvezi s sklenitvijo pogodbe med družbo WTE GmbH in organom, ki se nanašajo na izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Občini Kranjska Gora;
  • dokumente v zvezi z izvrševanjem in odstopom od predmetne pogodbe in sicer pogodbo, sklenjeno med organom in družbo WTE GmbH (ki se nanaša na izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Občini Kranjska Gora);
  • vso nadaljnjo interno, zunanjo in ostalo pisno ter elektronsko komunikacijo ter vso nadaljnjo pisno dokumentacijo (dopisi, elektronski dopisi, odločbe, zaznamki, korespondenca) v zvezi z izvrševanjem naveden pogodbe ter odstopom od pogodbe, za časovno obdobje od sklenitve pogodbe do današnjega dne;
  • popis vseh dokumentov, s katerimi razpolaga,v zvezi s sklenitvijo, izvrševanjem in odstopom od navedene pogodbe.«.

Zahteva je po mnenju organa nepopolna tudi v tem delu in je prosilka ni dopolnila, kot je bila na to pozvana s pozivom. Organ je tako zahtevo prosilke z dne 23. 7. 2020 skladno z določbo 19. člena ZDIJZ zavrgel s sklepom tudi iz tega razloga.

 

Prosilka je zoper sklep organa vložila pritožbo z dne 10. 8. 2020, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava, nepopolno ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve pravil postopka. Če upravni organ vlogo zavrže, se z utemeljenostjo zahteve ne more in ne sme ukvarjati. Odločitev organa, da se vloga prosilke z dne 1. 7. 2020, dopolnjena 23. 7. 2020, zavrže, je napačna. Po njenem mnenju so na vlogi z dne 1. 7. 2020 vsi podatki v skladu s 17. členom ZDIJZ. Iz vloge je razvidno tako popolno ime prosilke, njen naslov, telefon, faks in e-naslov. Prav tako je v zahtevi navedena informacija, s katero se želi seznaniti prosilka, in način, na katerega se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije. Prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (tretji odstavek 17. člena ZDIJZ). Dikcija prvega odstavka 17. člena ZDIJZ kot obvezno sestavino pisne zahteve določa podatke o vlagatelju zahteve, iz česar izhaja samo to, da anonimne zahteve v slovenski pravni ureditvi niso možne. Glede na navedeno je jasno, da je odločitev organa, s katero je zahtevo zavrgel, napačna (19. člen ZDIJZ). Odvetnik namreč ni izključen iz določb ZDIJZ. Tako kot vsakdo, lahko tudi odvetnik zaprosi za informacije javnega značaja. Dejstvo, da odvetnik lahko tudi zastopa stranke v postopku po ZDIJZ, tu ne igra nobene vloge. Prosilka je namreč zahtevo z dne 1. 7. 2020 vložila v svojem imenu in za svoj račun in ne v vlogi pooblaščenke, kar je razvidno tako iz vloge z dne 1. 7. 2020, kot tudi pojasnila z dne 23. 7. 2020. Ker je organ napačno uporabil določbo 67. člena ZUP in 19. člena ZDIJZ, je odločitev nedvomno nepravilna in nezakonita. Ob pravilni uporabi procesnih določb je namreč potrebno zahtevo prosilke vsebinsko obravnavati. Že zaradi tega je treba pritožbi ugoditi in zadevo vrniti nazaj v postopek na prvi stopnji. O pisnih vlogah odločajo zavezanci v upravnem postopku v skladu s procesnimi določbami ZDIJZ ter ob subsidiarni uporabi ZUP (prvi odstavek 21. člena ZDIJZ), kar v končni fazi omogoča sodno varstvo (31. člen ZDIJZ). Iz obrazložitve (2. točka) je tudi razvidno, da organ prve stopnje nedvomno razpolaga z zahtevano informacijo javnega značaja, za katero je zaprosila. Glede na navedeno bi bilo treba uporabiti poglavje V. OBČEVANJE ORGANOV IN STRANK ZUP, ki določa komunikacijo med organom in stranko. Če je dokumentacija, s katero razpolaga organ prve stopnje zelo obsežna, bi lahko organ prve stopnje glede na komunikacijska sredstva, ki so danes na voljo (telefon, faks, e-pošta itd.) v dialogu s prosilko ugotovil, kaj konkretno od obsežne 15-letne dokumentacije želi prosilka prejeti v obliki fotokopij. Organ bi lahko namreč ugodil prosilki tudi delno, in sicer tako da bi ji omogočil vpogled v obsežno 15-letno dokumentacijo glede družbe WTE GmbH (ki se nanaša na izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Občini Kranjska Gora). Ni jasno, zakaj je bila zahteva zavrnjena tudi na ta način. Razlog, da gre za velik obseg dokumentacije, s katero razpolaga organ, ni utemeljen razlog za zavrnitev zahteve po dostopu do informacij javnega značaja. V kolikor organ razpolaga z informacijami javnega značaja, mora prosilcu na razumen način omogočiti, da se z njimi seznani. Zahteva prosilke je dovolj individualizirana, da se je organ seznanil, kaj prosilka zahteva. Prosilka je zahteval vso poslovno dokumentacijo, s katero razpolaga organ glede izgradnje kanalizacijskega omrežja v Občini Kranjska Gora v zvezi z družbo WTE GmbH. Organ v obrazložitvi omenja, da razpolaga z obsežno dokumentacijo, ki se je ne da odbrati in posredovati, zato ima organ možnost, da bi zahtevi ugodil delno, in sicer na način, da se prosilki omogoči vpogled v listine na sedežu organa. Glede na navedeno je tako izpodbijani sklep v tem delu tudi obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka, saj ni jasno, zakaj se prosilka z informacijami ne bi mogla seznaniti na način, da na sedežu organa vpogleda v obsežno dokumentacijo, katero se da odbrati in posredovati. Izpodbijanega sklepa se tako ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Prosilka je tako IP predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter ga vrne organu v ponovno odločanje z navodili, kako naj odpravi storjeno kršitev. Hkrati je prosilka predlagala še, da IP odloči o povračilu stroškov, ki so nastali v zvezi s predmetno pritožbo in jih je priglasila.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novim ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-6/2020-7 z dne 26. 8. 2020, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil izvirnike dokumentov postopka po ZDIJZ.

 

Pritožba je utemeljena.

 

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V skladu s prvim odstavkom 259. člena ZUP to velja tudi pri postopanju IP v zvezi s pritožbo zoper sklep.

 

IP ugotavlja, da prosilka izpodbija sklep organa, s katerim ji je organ zavrgel zahtevo, v celoti.

 

IP primarno ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ. Upoštevaje odločitev organa je IP v tem pritožbenem postopku presojal vprašanje, ali je organ s sklepom upravičeno zavrgel zahtevo prosilke, torej ali je ravnal v skladu s 67. členom ZUP in 19. členom ZDIJZ. Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega:

- ali je organ prosilko na ustrezen način pozval za dopolnitev,

- ali je prosilka vložila zahtevo kot upravičena oseba po določbi prvega odstavka 5. člena ZDIJZ (status prosilke), in

- ali obsega zahteva prosilke vse zakonsko obvezne sestavine.

 

Presoja postopanja organa in zahteve prosilke

 

IP primarno ugotavlja, da je organ pozval prosilko na dopolnitev pisno in v pozivu, št. 090-6/2020-2 z dne 16. 7. 2020, izrecno navedel, v katerem delu je njena zahteva nepopolna in s čim (kako in na kakšen način) mora prosilka zahtevo dopolniti, da bi jo organ lahko vsebinsko obravnaval. IP tako ugotavlja, upoštevaje določbo prvega odstavka 18. člena ZDIJZ, da je organ prosilko na dopolnitev pozval pravilno in ji pri tem postavil ustrezen rok (3 delovne dni).

 

IP se je zato v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali je zahtevo vložila upravičena oseba, kot to določa ZDIJZ v prvem odstavku 5. člena.

 

Fizična oseba je posameznik, ki ima sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti, med drugim nosilec poslovne sposobnosti nastopanja pred upravnimi organi. Pravno osebo pa lahko definiramo kot družbeno tvorbo, ki ji pravni red priznava pravno sposobnost, če so izpolnjeni določeni pogoji.

 

Upoštevaje navedeno je tako mogoče ugotoviti, da je v obravnavanem primeru prosilka zahtevo vložila kot fizična oseba, kar je v dopolnitvi zahteve poudarila tudi sama. V dopolnitvi zahteve je namreč izrecno navedla, da zahteve ni vložila za tretjo osebo, in da jo je vložila kot fizična oseba, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo. Glede na zahtevane podatke, ki jih mora zahteva fizične osebe obsegati v skladu s 17. členom ZDIJZ, je tako mogoče ugotoviti, da so podani, torej ime in priimek, naslov ter podpis prosilke. Smiselno enako stališče  izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 127/2010 z dne 12. 5. 2010.

 

V nadaljevanju se je IP ukvarjal še z vprašanjem, ali zahteva ustreza standardu razumljivosti ali določnosti.

 

Pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbah 17. člena ZDIJZ mora zahteva prosilca, med drugim, vsebovati opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti. Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko vsebinsko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Organ tudi ne sme zahtevati podatkov, kot so npr. opravilne številke dokumentov ali zadev, saj je to njegova interna šifra, ki zunanjim subjektom ni nujno znana. Tudi natančni datumi ali zaporedne številke niso nujno potrebni podatki, če prosilec okvirno navede dovolj omejeno časovno obdobje ali druge podatke za iskanje. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da prosilec pogosto ne ve, koliko dokumentov določene vrste organ poseduje. Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta pri konkretnem organu. V primeru, da način hrambe dokumentov in razpoložljivi podatki organu omogočajo, da zahtevano informacijo najde, organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnega opisovanja oziroma podrobne identifikacije informacije oziroma dokumenta.

 

IP ocenjuje, da je v obravnavanem primeru prosilka dovolj določno opredelila zahtevane informacije s tem, ko je v dopolnitvi zahteve z dne 23. 7. 2020 še konkretneje opredelila zahtevo za posredovanje naslednjih dokumentov:

  • vse dokumente v zvezi s sklenitvijo pogodbe med družbo WTE GmbH in Občino Kranjska Gora, ki se nanašajo na izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Občini Kranjska Gora;
  • dokumente v zvezi z izvrševanjem in odstopom od navedene pogodbe;
  • vso interno, zunanjo in ostalo pisno in elektronsko komunikacijo in pisno dokumentacijo (dopisi, elektronski dopisi, odločbe, zaznamki, korespondenca) v zvezi z izvrševanjem navedene pogodbe in odstopom od pogodbe, za časovno obdobje od sklenitve pogodbe do današnjega dne;
  • popis vseh dokumentov, s katerimi razpolaga v zvezi s sklenitvijo, izvrševanjem in odstopom od predmetne pogodbe.

 

Ne glede na to, da gre po navedbah organa za obsežno dokumentacijo, je osrednji vsebinski zahtevek prosilke jasen, tako da je mogoče dokumente identificirati in zahtevo obravnavati. Povedano drugače, po mnenju IP je prosilka zahtevane informacije opredelila dovolj določno in bi lahko organ njeno zahtevo obravnaval. Zahteva prosilke se namreč nanaša na konkretne dokumente v zvezi z izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Občini Kranjska Gora, nastale na podlagi sklenjene pogodbe/pogodb organa z družbo WTE GmbH in v zvezi z njenim/njihovim izvrševanjem, pa tudi v zvezi s prenehanjem te pogodbe/pogodb. Že iz navedb organa izhaja, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, o dostopu do določenih dokumentov pa je odločal že tudi IP.[1]

 

Ob navedenem IP pripominja, da bi lahko organ prosilko že v pozivu za dopolnitev zahteve opozoril, da obstaja več pogodb in da gre za obsežno dokumentacijo, pa tega ni storil. Upoštevati je treba še drugi odstavek 18. člena ZDIJZ, ki izrecno določa, da je dolžna uradna oseba iz 9. člena tega zakona nuditi prosilcu ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve. Možnost sodelovanja organa in prosilke v zvezi s posredovanjem zahtevanih informacij je izpostavila v pritožbi tudi prosilka sama. Ob tem IP poudarja, da je namen ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, za uresničitev namena tega zakona pa si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. člen ZDIJZ). ZDIJZ namreč predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) državni organi.

 

Glede na navedeno je IP zaključil, da ne more slediti odločitvi organa, da je zahteva prosilke v obravnavanem primeru nepopolna, saj po mnenju IP vsebuje vse sestavine, ki jih nalaga ZDIJZ. Ker je torej organ napačno uporabil materialno pravo, je IP odločil, da vrne zadevo organu v ponovni postopek.

 

IP je kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba.

 

Glede na naravo zadeve, ki se obravnava v tem pritožbenem postopku (organ o zahtevi prosilke sploh še ni meritorno odločil, ampak jo je z izpodbijanim sklepom zavrgel), bo  pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo, s katero tudi razpolaga.

 

Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbi prosilke zoper izpodbijani sklep ugodil, izpodbijani sklep, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ odpravil in zadevo vrnil v ponoven (tokrat meritoren) postopek organu prve stopnje. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku 30 dni od prejema te odločbe.

 

O zahtevi prosilke za povrnitev stroškov postopka

 

Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Obravnavani pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilke, tako da prosilka sama nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov pritožbe zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3 izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[2] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Odločba IP št. 090-10/2018.

[2] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.