Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 09.10.2020
Naslov: prosilec - Občina Kanal ob Soči
Številka: 090-215/2020
Kategorija: Oblika seznanitve, Okoljski podatki
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval pogodbi o obnovi Vodarne Močila podpisani leta 2018 in leta 2020 v elektronski obliki. Organ je zahtevi ugodil na način, da je prosilcu omogočil vpogled v zahtevano dokumentacijo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevana dokumentacija ne predstavlja avtorskega dela, zato je organ pri načinu seznanitve vezan na tisti način, ki ga je izbral prosilec. Prav tako je IP ugotovil, da predstavljajo zahtevani dokumenti okoljske informacije, glede katerih prav tako ni omejitve načina seznanitve. IP je organu z odločbo naložil, da prosilcu posreduje zahtevane dokumente v elektronski obliki.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-215/2020/2

Datum: 9. 10. 2020


Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nadaljevanju IP, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 30. 8. 2020, zoper odločbo Občine Kanal ob Soči, Trg svobode 23, 5213 Kanal (v nadaljevanju organ), št. 090-0007/2020-4 z dne 7. 8. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 30. 8. 2020 zoper odločbo Občine Kanal ob Soči št. 090-0007/2020-4 z dne 7. 8. 2020 se delno ugodi in se 2. in 3. točka izpodbijane odločba delno odpravita ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati v elektronski obliki:

- Pogodbo o opravljanju storitev na Vodarni Močila z dne 28. 8. 2018, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek v zadnjem stavku 3. člena in

- Aneks št. 1 k Pogodbi o opravljanju storitev na Vodarni Močila z dne 28. 8. 2018, z dne 11. 6. 2020 v celoti.

 

  1. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe na posredovanem dokumentu dolžan prekriti varovane osebe podatke, se pritožba prosilca zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 14. 7. 2020 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer do:

  • pogodbe (ali sporazuma ali druge oblike dokumenta), ki je bila leta 2018 podpisana med organom in podjetjem … o obnovi vodarne Močila;
  • pogodbe (ali sporazuma ali druge oblike dokumenta), ki je bila letos podpisana med organom in podjetjem … o obnovi vodarne Močila.

Prosilec je navedel, da želi prejeti oba dokumenta v elektronski obliki na elektronski naslov, oz. podredno v obliki fotokopije.

 

Organ je v postopek pozval družbo …, kot stranskega udeleženca, saj je na enem od dokumentov oznaka zaupno.

 

Družba … je dne 7. 8. 2020 podala odgovor, da Aneks št. 1 k Pogodbi o opravljanju storitev na Vodarni Močila predstavlja poslovno skrivnost, in je označen z znakom »ZAUPNO«, ker vsebuje konkretne informacije družbe, kot so informacije o investicijskih projektih družbe, zato lahko informacije, ki se štejejo kot poslovna skrivnost, pridobi zainteresirana oseba le v skladu z voljo gospodarske družbe. Podjetje dovoljuje, da organ razkrije Aneks št. 1 z dne 11. 6. 2020, kljub temu, da predstavlja varovano poslovno skrivnost, kot tudi Pogodbo o opravljanju storitev na Vodarni Močila z dne 28. 8. 2018, z izjemo drugega odstavka 3. člena, za katerega želi, da se iz razloga varovanja delavčeve zasebnosti, prekrije. Organ pogojuje razkritje dokumentov s tem, da se prosilcu posredujejo zgolj na vpogled, brez možnosti fotografiranja, kopiranja, posredovanja, objavljanja ali drugega načina distribucije listin.

 

Organ je dne 7. 8. 2020 izdal odločbo št. 090-0007/2020-4 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer tako, da se prosilcu omogoči vpogled v Pogodbo o opravljanju storitev na Vodarni Močila z dne 28. 8. 2018, razen v drugi odstavek 3. člena pogodbe in vpogled v Aneks št. 1 k Pogodbi o opravljanju storitev na Vodarni Močila z dne 28. 8. 2018, z dne 11. 6. 2020. Organ se je v obrazložitvi skliceval na vsebino dopisa stranskega udeleženca.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 30. 8. 2020 vložil pritožbo. V pritožbi je navedel, da mora organ prosilcu posredovati informacijo v zaprošeni obliki, razen če gre za informacijo, ki je zavarovana v skladu z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice. Organ v odločbi ni z ničemer utemeljil, da bi bila zaprošena informacija avtorsko delo. Poleg tega je odločil, da se del dokumentacije ne razkritje, ker naj bi predstavljal poslovno skrivnost, vendar tega v obrazložitvi ni utemeljil, niti z navedbo številke in datuma sklepa ali opredelitvijo škode, ki naj bi nastala z razkritjem informacije. Odločba je posledično pomanjkljivo obrazložena in je ni mogoče preizkusiti. Prosilec predlaga, da se odločba razveljavi in da pritožbeni organ odloči, da se zahtevana dokumentacija posreduje prosilcu v zahtevani obliki in v celoti.

 

Po prejemu pritožbe je organ z njo, skladno z 241. členom ZUP, seznanil stranskega udeleženca. Ta je z dopisom z dne 17. 9. 2020 organ znova obvestil, da je bil Aneks št. 1 z dne 11. 6. 2020 ob podpisu označen z oznako »ZAUPNO«, vendar stranski udeleženec nima zadržkov, da se zainteresirane osebe seznanijo z vsebino predmetnega aneksa.

 

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, posredoval IP v reševanje, in sicer z dopisom št. 090-0007/2020-9 z dne 25. 9. 2020.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP ugotavlja, da je predmet pritožbenega postopka dostop do dveh dokumentov, in sicer:

  • Pogodbe o opravljanju storitev na Vodarni Močila z dne 28. 8. 2018 in
  • Aneksa št. 1 k Pogodbi o opravljanju storitev na Vodarni Močila z dne 28. 8. 2018, z dne 11. 6. 2020.

 

V konkretnem primeru je med strankama sporno, ali ima prosilec pravico dostopati do zahtevanih dokumentov na način, ki ga je navedel v zahtevi (tj. v elektronski obliki, oz. podredno v obliki fotokopije) oz. ali lahko v dokumente zgolj vpogleda, kot je organ odločil v izpodbijani odločbi. Med organom in prosilcem je tudi sporno, ali ima prosilec pravico dostopati tudi do drugega odstavka 3. člena Pogodbe.

 

  1. Glede načina seznanitve

 

Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Glede na navedene določbe organ nima pravice odreči prosilcu pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo, razen, kadar tako določa zakon (npr. drugi odstavek 25. člena ZDIJZ). V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZDIJZ ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ.

 

Zahteva prosilca z dne 14. 7. 2020 je bila glede oblike oz. načina seznanitve nedvoumna, saj je prosilec izrecno navedel, da naj mu organ zahtevane dokumente pošlje v digitalni (pdf) obliki po elektronski pošti. Le v primeru, če digitalna oblika dokumenta ne obstaja, prosilec prosi za fotokopije. Po izrecni določbi prvega odstavka 133. člena ZUP lahko zgolj stranka (v postopku po ZDIJZ je to prosilec) do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek. Ker prosilec v času odločanja na prvi stopnji svoje zahteve ni spremenil, je organ vezan na zahtevek prosilca, o katerem je dolžan odločiti. Da je osnovna dolžnost, ki jo ZDIJZ nalaga zavezancem, posredovanje informacij javnega značaja prosilcem na podlagi njihove zahteve, izhaja tako iz ZDIJZ kot Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba). Glede na 17. člen ZDIJZ ter 16. in 17. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja niti organ niti IP kot pritožbeni organ nimata možnosti spremeniti oblike, v kateri bo prosilcu omogočen dostop do zahtevane informacije javnega značaja. Da organ niti IP ne moreta samovoljno spreminjati zahtevka prosilca, je tudi stališče Upravnega sodišča RS, ki ga je izrazilo v sodbi, št. I U 1915/2011-14 z dne 13. 3. 2013. Upravno sodišče je navedlo, da sta »skladno z določili 2. točke drugega odstavka 17. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 133. člena ZUP tako upravni organ prve stopnje kot drugostopni organ v pritožbenem postopku v celoti vezana na zahtevek stranke in sta zgolj v tem okviru tudi dolžna odločiti«. Kot je še navedlo sodišče »bi nasprotno pomenilo odločanje organa brez zahtevka stranke in kot tako predstavljalo ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, pri katerem gre za eno izmed najtežjih nezakonitosti, saj je institut ničnosti odločbe zakonodajalec opredelil kot časovno neomejeno izredno pravno sredstvo, katerega namen je odstraniti obstoječe odločbe in sklepe, če je bilo z njimi odločeno o vsebinskih vprašanjih, ki vsebujejo najtežje nezakonitosti«.

 

V konkretnem primeru tudi ne gre za primer iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki določa, da kadar je informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Niti organ niti stranski udeleženec se v postopku nista sklicevala na avtorskopravno varstvo, prav tako pa tudi iz samega pregleda zahtevanih dokumentov (gre za pogodbo in za aneks k pogodbi) ne izhaja, da bi šlo za informacijo, ki je zavarovana z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice. Tudi v primeru, da bi šlo za informacijo, ki je zavarovana z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, je treba upoštevati tudi nadaljevanje drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki določa, da se omogoči dostop na način, ki ga je izbral prosilec, kadar gre za podatke iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (tj. če gre za okoljske informacije, oz.  če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.)

 

Že iz samega poimenovanja pogodbe in aneksa izhaja, da se dokument nanaša na Vodarno Močila, torej gre za obrat, ki oskrbuje porabnike s pitno in tehnološko vodo (povzeto po SSKJ). Da so podatki, ki se nanašajo na pitno vodo okoljski podatki, določa 1.3.1. tč. 3, člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-1), ki določa, da so posebni deli okolja vode in tla ter s predpisi o ohranjanju narave posebej določene mednarodno varovane in zavarovane prosto živeče rastlinske in živalske vrste (v nadaljnjem besedilu: zavarovane vrste), njihovi habitati in habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju po predpisih o ohranjanju narave. Z zahtevo za dostop do podatkov, ki se nanaša na vode, na upravljanje s pitno vodo in na obrat, ki posameznike oskrbuje z vodo, je torej treba postopati kot z zahtevo za dostop do okoljskih podatkov. Za dostop do okoljskih informacij ZDIJZ ne določa nobenih izjem, niti možnosti omejitve načina seznanitve, saj so okoljske informacije skladno z ZDIJZ absolutno javne informacije javnega značaja (druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

Stranski udeleženec ima pravico v postopku varovati svoje interese, npr. svojo poslovno skrivnost na način, da se prosilcu navedene informacije ne posredujejo, kar pa stranski udeleženec v konkretnem primeru ni storil. Iz njegovih dopisov namreč jasno izhaja, da kljub temu, da gre za njegovo poslovno skrivnost, nima zadržkov, da se prosilec z navedenimi informacijami seznani. Zakon pa stranskemu udeležencu ne daje pravice, da prosilca omeji pri izbiri načina seznanitve z dokumentom. Zahteve stranskega udeleženca, da se prosilcu dokumenti posredujejo zgolj na vpogled, torej niso utemeljene.

 

Glede na navedeno je IP zaključil, da je organ v obravnavani zadevi odločal izven okvira zahteve prosilca, na katero je v postopku v celoti vezan, zato je pritožbi prosilca glede način seznanitve v celoti ugodil. Ker je IP ugotovil, da si je prosilec v konkretnem primeru izbral elektronski obliko načina seznanitve in organ ni imel nobene zakonske podlage, da bi o njegovi zahtevi glede načina seznanitve odločil drugače, je izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu omogočiti seznanitev z zahtevanimi informacijami, na način kot je bil zahtevan (elektronska oblika).

 

  1. Dostop do drugega odstavka 3. člena Pogodbe o opravljanju storitev na Vodarni Močila

 

Stranski udeleženec je v svojem dopisu z dne 7. 8. 2020 navedel, da želi, da se navedeni odstavek prekrije zaradi varovanja delavčeve osebnosti. Organ je v 2. členu izpodbijane odločbe navedel, da se drugi odstavek 3. člena Pogodbe prekrije, pri čemer ni navedel razloga oz. izjeme, temveč je zgolj povzel odgovor stranskega udeleženca. IP je vpogledal v pogodbo in ugotovil, da drugi odstavek 3. člena Pogodbe vsebuje osebni podatek posameznika, ki je zaposlen pri stranskem udeležencu. IP je zato po uradni dolžnosti preizkusil, ali je v konkretnem primeru podana izjema varstva osebnih podatkov.

 

ZDIJZ pri ugotavljanju izjeme varstva osebnih podatkov napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1) oz. na Splošno uredbo o varstvu podatkov, na podlagi katerih ločimo varovane osebne podatke (za katere ne obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje in t.i. nevarovane osebne podatke, za katere obstaja pravna podlaga za razkritje). Povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je bilo tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

 

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), ki bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka, v členu 4, pododstavek določa, da pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

 

IP ugotavlja, da ime in priimek posameznika predstavlja osebni podatek. Razkritje imena in priimka je dovoljeno, če za to obstaja pravna podlaga. Razkritje zaposlenih v gospodarskih družbah in predstavnike določenih gospodarskih družb, je dovoljeno, če gre za zakonitega zastopnika gospodarske družbe oz. osebo, katere podatki so javno dostopni v registru AJPES. IP je preveril podatke iz registra in ugotovil, da navedeni posameznik ni javno naveden v evidenci Poslovnega registra Slovenije. V tem primeru ime in priimek posameznika predstavlja varovan osebni podatek, za razkritje katerega ni zakonske podlage. Posledično je IP odredil, da mora organ pred posredovanjem zahtevanega dokumenta prosilcu ta podatek prekriti.

 

  1. Sklepno

 

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Kot izhaja iz prvega odstavka 252. člena ZUP organ druge stopnje odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo, če ugotovi, da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno v zadevi in sam reši zadevo. IP je ugotovil, da je organ zmotno uporabil določbe ZDIJZ, ki določajo način seznanitve z dokumentacijo, zato je v tem delu odločbo organa odpravil in odločil kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe. V delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih mora organ v posredovanem dokumentu prekriti) je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka