Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 07.06.2018
Naslov: prosilec - Občina Idrija
Številka: 090-80/2018
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

 

Prosilec je zahteval vpogled v več dokumentov, a organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, kar je obrazložil s tem, da z dokumenti ne razpolaga. Prosilec se je zoper odločitev organa pritožil in pritožbi priložil inšpekcijski zapisnik, iz katerega izhaja, da organ z določenimi dokumenti razpolaga. Prosilec je organu tudi očital, da se ni opredelil do vsakega dokumenta posebej, temveč je pavšalno zavrnil dostop do vseh zahtevanih dokumentov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje. V posledici tega izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena in se je ne da preizkusiti. Skladno z navedenim je zadevo vrnil v ponovno odločanje organu
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-80/2018/8
Datum: 7. 6. 2018

 


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E, 7/18–ZDIJZ-F; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 21. 3. 2018, zoper odločbo, št. 090-0001/2018-13 z dne 13. 3. 2018, Občine Idrija, Mestni trg 1, 5280 Idrija (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 


O D L O Č B O:

 


1.    Pritožbi prosilca z dne 21. 3. 2018 se ugodi in se odločba Občine Idrija št. 090-0001/2018-13 z dne 13. 3. 2018 odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 
Prosilec je dne 19. 2. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval, da mu organ omogoči vpogled v sledeče dokumente:
-    Ureditveni načrt Rožna dolina – Gasa št. projekta 13217/88, avgust 1989,
-    Popis zadeve in dokumenti UN Gasa (Ur.l. SRS št. 14/89, 60/92),
-    Srednjeročni družbeni plan Občine Idrija 1986-1990 (Ur.l. SRS št. 3/89),
-    Popis zadeve in dokumenti,
-    Srednjeročni družbeni plan Občine Idrija 1986-1990,
-    Popis zadeve in dokumenti št. 351-226/90,
-    Zapisniki sej skupščine Občina Idrija in oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja iz leta 1988, 1989, 1990, 1991, 1992,
-    Zapisniki sej Krajevne skupnosti Idrija iz leta 1988, 1989, 1990, 1991, 1992,
-    Sklep/dogovor Občine Idrija, župana iz leta 1991 z … glede spremembe odloka UN Gasa,
-    Sklep/dogovor KS Idrija iz leta 1991 z … glede spremembe odloka UN Gasa.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-0001/2018-13 z dne 13. 3. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Svojo odločitev je obrazložil s tem, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Namreč, prosilec je zahteval vpogled v dokumente, ki so nastali pred 31. 12. 1994, kar pomeni, da so nastali pred ustanovitvijo občin na podlagi Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 s spremembami). Organ pojasnjuje, da je Zakon o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin (Uradni list RS, št. 29/95 in 44/96 – odl. US), prenesel upravljanje določenih upravnih nalog na upravne enote. Skupaj s prenosom nalog so upravne enote od občin prevzele tudi dokumentarno gradivo s predmetnih področij, ki je nastalo pred 31. 12. 1994. Skladno z navedenim organ pojasnjuje, da je v konkretnem postopku zahtevane dokumente posredoval Upravni enoti Idrija in posledično z njimi ne razpolaga.

 

Organ nadalje pojasnjuje, da je Upravna enota Idrija, ki je prevzela dokumentacijo, le-to izročila v hrambo javnemu arhivu (to so Arhiv Republike Slovenije in regionalni arhivi). Tako namreč določa Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14) in tako je določalo Navodilo za določanje rokov hranjenja dokumentarnega gradiva organov javne uprave (Uradni list RS, št. 81/05). Organ skladno z navedenim zaključuje, da prosilčevi zahtevi ne more ugoditi, saj z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. 

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 21. 3. 2018 vložil pritožbo. V pritožbi organu očita, da se ta v izpodbijani odločbi ni opredelil do vsakega od zahtevanih dokumentov posamično, temveč je svojo odločitev obrazložil pavšalno za vse dokumente skupaj. Prosilec navaja, da organ ni pojasnil, na podlagi katerega zapisnika je bila dokumentacija leta 1994 predana Upravni enoti Idrija. Poleg tega tudi navaja, da nastopa kot pooblaščenec stranke v inšpekcijskem postopku, ki ga vodi Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, v okviru katerega je inšpektor od organa zahteval vpogled v nekatere izmed dokumentov, ki jih je tudi prosilec zahteval od organa. Iz priloženega zapisnika Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor št. 06122-129/2017-57 z dne 22. 11. 2017 je razvidno, da je organ inšpektorju omogočil vpogled v naslednje dokumente: 
-    dolgoročni družbeni plan Občine Idrija za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 3/89), 
-    srednjeročni družbeni plan Občine Idrija 1986-1990 – prostorske sestavine (Ur.l. SRS št. 3/89), 
-    Odlok o ureditvenem načrtu Rožna dolina – Gasa (Uradni list SRS, št. 14/89) s spremembami in dopolnitvami), 
-    ureditveni načrt Rožna dolina – Gasa. 

 

Skladno z navedenim pritožnik zatrjuje, da organ ni ugotovil resničnega dejanskega stanja, kar pa je skladno z 8. členom predpogoj za zakonito in pravilno odločbo. 

 

Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, dne 17. 4. 2018, odstopil IP v reševanje.

 

IP je ob odstopu pritožbe ugotovil, da organ ni priložil vseh potrebnih dokumentov, ki so potrebni za odločanje o predmetni zadevi, in je zato organ z dopisom št. 090-80/2018/4 z dne 18. 4. 2018 pozval k posredovanju zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja. Organ je dne 20. 4. 2018 posredoval zahtevo prosilca z dne 19. 2. 2018. IP je z dopisom št. 090-80/2018/6 z dne 18. 5. 2018 organ pozval, da posreduje pojasnila, oziroma naj se opredeli do navedb prosilca in priloženega inšpekcijskega zapisnika ter naj, v kolikor razpolaga z zahtevanimi dokumenti, le-te posreduje IP. 

 

Organ je na poziv IP odgovoril z dopisom št. 090-0001/2018-20 z dne 28. 5. 2018. V dopisu je navedel, da razpolaga s sledečimi dokumenti:
-    fotokopija Odloka o ureditvenem načrtu – Rožna dolina – Gasa (Ur. l. SRS, št. 14/89, 60/92) in fotokopije grafičnih prilog k odloku,
-    Sprememba in dopolnitev Ureditvenega načrta Rožna ulica Gasa- Idrija (Atelje 92 d.o.o., št. 1592/99),
-    Sprememba in dopolnitev Ureditvenega načrta Rožna dolina – Gasa – Idrija (Koling d.o.o., št. 06011064/06),
-    grafične priloge Srednjeročnega družbenega plana Občine Idrija 1986-1990 (Ur. l. SRS, št. 3/89).

 

Nadalje je organ v dopisu z dne 28. 5. 2018 pojasnil, da ne razpolaga s popisi zadev, ki jih je zahteval prosilec. Glede dokumentov Odlok o ureditvenem načrtu – Rožna dolina – Gasa in Srednjeročni družbeni plan Občine Idrija 1986-1990 pa organ pojasnjuje, da gre za dokumenta, ki sta bila javno objavljena v Uradnem listu SRS in sta tako javno dostopna. Glede preostalih zahtevanih dokumentov pa organ vnovič navaja, da z njimi ne razpolaga. 

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in, ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. 

 

1. Odločitev IP in razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje


 
Po proučitvi vsebine izpodbijane odločbe in pritožbenih navedb prosilca je IP ugotovil, da je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil, ne da bi popolno ugotovil relevantno dejansko stanje. V konkretni zadevi je prosilec zahteval večje število dokumentov, organ pa je pavšalno zavrnil dostop do vseh dokumentov iz istega razloga. Namreč organ se v izpodbijani odločbi ni opredelil do vsakega dokumenta posebej, temveč je glede vseh zahtevanih dokumentov enotno pojasnil, da z njimi ne razpolaga, saj jih je leta 1994 skladno s tedaj veljavno zakonodajo predal Upravni enoti Idrija. 

 

Naknadno je organ v dopisu št. 090-0001/2018-20 z dne 28. 5. 2018 pojasnil, da dejansko razpolaga z nekaterimi izmed zahtevanih dokumentov in tudi da so nekateri izmed teh dokumentov javno objavljeni v Uradnem listu. Organ ni navedel, čemu navedenih dokumentov ni posredoval prosilcu. V dopisu tudi pojasnjuje, da ne razpolaga z dokumenti, ki bi predstavljali popise zadev, in zato prosilcu predlaga, da ta zahteva vpogled v dokumente, s katerimi organ razpolaga. Te navedbe organa so kontradiktorne, saj je prosilec že v prvotni zahtevi zahteval dostop do dokumentov v obliki vpogleda. IP tako ugotavlja, da so trditve organa na več mestih protislovne in neutemeljene. Skladno z navedenim je organ zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje. V posledici tega izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena in se je ne da preizkusiti.

 

Organ je namreč s tem, ko ni ugotovil resničnega dejanskega stanja in v ta namen ni ugotovil vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, kršil načelo materialne resnice iz 8. člena ZUP. Iz določb ZUP izhaja, da je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Organ je torej dolžan nedvomno ugotoviti dejansko stanje. 

 

Glede na to, da je IP ugotovil, da je organ napačno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo in s tem ni upošteval načel in določb ZUP, IP ne more preizkusiti odločbe. Skladno z navedenim je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je tako odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

Vsebina obrazložitve upravne odločbe mora v skladu z 214. členom ZUP vsebovati:
1.     obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2.     ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto;
3.     razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;
4.     navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba;
5.     razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6.     razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.


 
Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je namreč med drugim tudi omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku, in kot že navedeno, ker izpodbijana odločba temelji na napačnem oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in posledično na napačni uporabi materialnega prava, je IP ne more preizkusiti.

 

Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, saj ta podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo. Prvostopenjski organ je zato tisti, ki bo najlažje opravil vsa procesna dejanja in v nadaljevanju odločanja ugotovil, v katerem delu predstavljajo zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, v katerem delu gre za izjeme od prosto dostopne informacije javnega značaja in se opredelil tudi do morebitnih dodatnih vprašanj, do katerih se pri prvotnem odločanju ni opredelil.


 
2.     Navodila organu za odločanje v ponovljenem postopku 

 

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja (najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve) izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

 

Organ bo moral pri ponovnem odločanju popolno ugotoviti resnično dejansko stanje in upoštevati določbe 214. člena ZUP glede obrazložitve upravne odločbe. V ponovljenem postopku je organ dolžan jasno opredeliti, kateri konkretni dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje, in s katerimi dokumenti organ morebiti ne razpolaga. Poleg tega se bo moral organ, v kolikor bo ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje katero od izjem iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, konkretno (po posameznih dokumentih) opredeliti do tega, katera zakonska izjema od prostega dostopa je podana in jo tudi utemeljiti. V primeru obstoja katere od izjem mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. 

 

Poleg tega IP pripominja, da je organ  dolžan upoštevati določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ, skladno s katero mora prosilcu, če je zahtevana informacija že enostavno javno dostopna, posredovati konkretno napotilo do nje (npr. v obliki spletne povezave do akta v Uradnem listu). Nadalje IP napotuje organ v povezavi z njegovimi navedbami, da ne razpolaga z dokumenti, ki bi predstavljali zahtevane popise zadev, da preveri, v katerem informacijskem sistemu vodi spise zadev in ali ta sistem omogoča pripravo popisa konkretnega spisa (takšen sistem je npr. Lotus Notes). 

 

Na podlagi vsega navedenega je IP pritožbi prosilca ugodil in po tretjem odstavku 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka

 

Postopek vodila:
Neja Domnik, mag. prav., 
raziskovalka pri IP